izpis_h1_title_alt

PRIMERJALNA ANALIZA RAZVITOSTI E-UPRAVE GLEDE NA RAZVITOST DRŽAVE
VIRANT, SABINA (Avtor), Todorovski, Ljupčo (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1018,87 KB)

Izvleček
Raziskovalni problem primerjalne analize je preveriti, ali je stopnja razvitosti e-uprave povezana z izbranimi kazalniki razvitosti države ter kakšen je vpliv zgodovine razvoja e-uprave v Sloveniji na povezanost med stopnjo razvitosti e-uprave in izbranimi kazalniki razvitosti države. Trije izbrani kazalniki razvitosti države so: indeks bruto domačega proizvoda na prebivalca, odstotek posameznikov z doseženo terciarno izobrazbo in odstotek posameznikov, ki uporabljajo internet za interakcijo z javnimi organi. V primerjalno analizo sem vključila podatke v obdobju od 2014 do 2017 za 28 držav članic Evropske unije. Pri primerjalni analizi za Slovenijo sem uporabila podatke v obdobju od 2004 do 2017. Uporabila sem metodo linearne regresije in Pearsonov koeficient korelacije. Ugotovitve analize nakazujejo, da glede na Pearsonov koeficient korelacije nimajo vse države članice Evropske unije pozitivne povezanosti med razvitostjo e-uprave in izbranimi kazalniki razvitosti države. Pri linearni regresiji po državah članicah Evropske unije med stopnjo razvitosti e-uprave in indeksom bruto domačega proizvoda na prebivalca ter med stopnjo razvitosti e-uprave in odstotkom posameznikov z doseženo terciarno izobrazbo je povezanost med spremenljivkama neizrazita. Povezanost med stopnjo razvitosti e-uprave in odstotkom posameznikov, ki uporabljajo internet za interakcijo z javnimi organi, je zmerna. Slovenija ima pri vseh izbranih kazalnikih razvitosti države negativno moč linearne povezanosti s stopnjo razvitosti e-uprave. Zmerno povezanost za Slovenijo opazujemo med stopnjo razvitosti e-uprave in indeksom bruto domačega proizvoda na prebivalca ter med stopnjo razvitosti e-uprave in odstotkom posameznikov, ki uporabljajo internet za interakcijo z javnimi organi. Neizrazita povezanost je med stopnjo razvitosti e-uprave in odstotkom posameznikov z doseženo terciarno izobrazbo.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:e-uprava, vrednotenje e-uprave, razvitost e-uprave, kazalniki razvitosti države, Evropska unija, linearna povezanost
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Organizacija:FU - Fakulteta za upravo
Leto izida:2019
Število ogledov:376
Število prenosov:215
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:COMPARATIVE ANALYSIS OF E-GOVERNMENT MATURITY WITH SELECTED INDICES OF COUNTRY DEVELOPMENT
Izvleček:
Research goal of comparative analysis is to check if there is any connection between level of e-government maturity and selected indices of country development and what impact of history of e-government maturity in Slovenia is on connection between level of e-government maturity and selected indices of country development. Three selected indices of country development are: index of gross domestic product per capita, percentage of population with tertiary education and percentage of population using the Internet to interact with public authorities. In comparative analysis I included data for 28 member states of European Union from years 2014 to 2017. In comparative analysis for Slovenia I used data from years 2004 to 2017. I used linear regression method and Pearson correlation coefficient. Result of analysis, according to Pearson correlation coefficient, shows that not all member states of European Union has positive correlation between level of e-government maturity and selected indices of country development. For member states of European Union is linear correlation weak or relatively low between level of e-government maturity and index of gross domestic product per capita and also between level of e-government maturity and percentage of population with tertiary education. Correlation is moderate when compared level of e-government maturity with percentage of population using the Internet to interact with public authorities. Slovenia has negative linear correlation at all selected indices of country development compared to level of e-government maturity. Moderate correlation for Slovenia is noticed between level of e-government maturity and index of gross domestic product per capita and between level of e-government maturity and percentage of population using the Internet to interact with public authorities. Relatively low correlation is between level of e-government maturity and percentage of population with tertiary education.

Ključne besede:e-government, e-government evaluation, maturity of e-government, indices of country development, European Union, linear correlation

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj