Učinkovitost vadbe z navidezno resničnostjo za izboljšanje funkcije zgornjega uda pri pacientih po možganski kapi : diplomsko delo

Ferlan, Maja (avtor), Puh, Urška (mentor)

Uvod: Možganska kap povzroča okvare v možganih, ki vplivajo na gibanje in občutenje zgornjega uda. Funkcija zgornjega uda ima veliko vlogo pri opravljanju dejavnosti vsakodnevnega življenja, zato je njeno izboljšanje ključni element rehabilitacije. V zadnjem času se tehnologija navidezne resničnosti uveljavlja kot terapevtski postopek po možganski kapi, saj naj bi se povečalo zanimanje in motivacija pacientov za terapijo, prav tako naj bi navidezna resničnost zagotavljala dovolj veliko intenziteto za nevroplastičnost možganov. Namen: Namen diplomskega dela je bil pregledati izsledke raziskav o učinkovitosti programov vadbe z navidezno resničnostjo, ki se izvaja z na trgu dostopnimi sistemi, razvitimi kot zabavna elektronika, dodane standardni fizioterapiji za izboljšanje funkcije zgornjega uda pri pacientih po možganski kapi. Metode dela: Raziskovalne članke smo iskali v angleškem jeziku v podatkovnih zbirkah PEDro, PubMed, ScienceDirect, Cochrane in CINAHL. Rezultati: Na podlagi kriterijev je bilo v pregled literature vključenih enajst raziskav, ki so bile objavljene med letoma 2008 in 2018. Število preiskovancev v raziskavah je bilo od 20 do 235, obdobja obravnav preiskovancev so bila od dva do osem tednov, ocene kakovosti raziskav po lestvici PEDro pa so med 5 in 8. Ugotovili so, da je uporaba navidezne resničnosti kot dodatek k standardni fizioterapiji učinkovitejša pri izboljšanju funkcije roke, gibljivosti sklepov rame in komolca ter aktivaciji mišičnih skupin upogibalk in spretnosti roke. Playstation Eyetoy učinkovito vpliva na izboljšanje izvedbe dejavnosti vsakdanjega življenja, Nintendo Wii pa lahko poveča motivacijo pri pacientih. Razprava in zaključek: Po pregledu literature so v šestih raziskavah ugotovili prednosti navidezne resničnosti, dodane standardni fizioterapiji. Dodatne raziskave z enotnejšim obdobjem obravnave in trajanjem vadbe ter ugotavljanjem dolgoročnih učinkov bi pripomogle k bolj jasnim izsledkom o učinkovitosti vadbe z navidezno resničnostjo, dodane standardni fizioterapiji.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: navidezna resničnost, rehabilitacija, možganska kap, funkcija zgornjega uda
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga
• Organizacija: ZF - Zdravstvena fakulteta
• Leto izida: 2019
• PID: 20.500.12556/RUL-108255
• COBISS.SI-ID: 5641067
• Datum objave v RUL: 22.06.2019

FERLAN, Maja, 2019, Učinkovitost vadbe z navidezno resničnostjo za izboljšanje funkcije zgornjega uda pri pacientih po možganski kapi : diplomsko delo [na spletu]. Diplomsko delo. [Dostopano 30 marec 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=108255

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Efficiency of virtual reality training to improve upper limb function in stroke patients : diploma work

Izvleček

Introduction: Stroke causes brain damage that can directly affect movement and sensations of the upper limb. Upper limb function plays an important role in activities of daily living, which is why improving upper limb function is a key element in rehabilitation. Recently, virtual reality systems have been used more often in the field of stroke rehabilitation as they can retain patients' interest and motivation. In addition, virtual reality can increase the intensity of purposeful movement, which is required for inducing brain neuroplasticity. Purpose: The purpose of this bachelor’s thesis is to review the existing research about efficiency of virtual reality training, using market-accessible systems, developed as entertainment electronics, added to physiotherapy to improve upper limb function after stroke. Methods: Our research included articles written in English and found in the databases PEDro, PubMed, ScienceDirect, Cochrane and CINAHL. Results: Based on the criteria, eleven research studies published between 2008 and 2018 were included in the literature review. The research studies included from 20 to 235 patients, the treatment period lasted from two to eight weeks and PEDro scores ranged between 5 and 8. Virtual reality training added to physiotherapy was efficient in improving upper limb function, shoulder and elbow joint flexibility, activation of flexors and improving hand skills. Playstation Eyetoy can effectively improve the performance of the activities of daily living and Nintendo Wii can increase patients’ motivation. Discussion and conclusion: Six research studies reported about benefits of virtual reality training added to physiotherapy. Additional research with a more uniform treatment period and identifying long-term effects would help to provide clearer results of virtual reality training added to physiotherapy.

• Ključne besede: virtual reality, rehabilitation, stroke, upper limb function