Doživljanje bioloških otrok rejnikov v rejniških družinah : magistrsko delo

Brumec, Ana (avtor), Repič Slavič, Tanja (mentor)

V pričujočem magistrskem delu avtorica raziskuje doživljanja bioloških otrok rejnikov v slovenskih rejniških družinah. Teoretični del najprej ponudi pregled ureditve rejništva v Sloveniji, različnih teoretičnih pristopov k razumevanju družine, specifične dinamike rejniške družine in ugotovitev dosedanjih raziskav v zvezi z doživljanji bioloških otrok rejnikov. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 10 posameznikov (štirje moški in šest žensk) med 16. in 33. letom starosti, katerih starši so v času njihovega otroštva in/ali mladostništva izvajali rejniško dejavnost oziroma jo še vedno izvajajo. Z vsakim udeležencem je bil izveden intervju, ki je bil nato analiziran po načelih psihološko-fenomenološke metode. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko otroci rejnikov rejništvo doživljajo kot naporno, predvsem začetno obdobje po prihodu rejenca v družino, med poglavitnejšimi izzivi življenja z rejenci pa lahko izpostavljajo nenehno prilagajanje, sprejemanje rejencev (kljub problematičnemu vedenju slednjih) in zadrževanje lastnih odzivov. Izsledki kažejo tudi, da rejništvo za otroke rejnikov kljub izgubi starševske pozornosti ne prinese nujno večjih sprememb za njihov odnos s starši. Kljub temu si otroci rejnikov s strani staršev še vedno želijo biti videni, razumljeni, sprejeti in podprti, te potrebe pa lahko v veliki meri zadovoljuje skupaj (in v odsotnosti rejencev) preživet čas. Pokazalo se je, da biološki otroci rejnikov doživljajo svoje starše kot nosilce rejniške dejavnosti, vendar se lahko tudi sami pomembno vključujejo v skrb za rejenca, pri tem pa lahko postanejo razpeti med sorojensko in skrbniško vlogo, kar jim lahko prebuja občutja zmede. Otroci rejnikov lahko izražajo precejšnjo sposobnost sočutja, razumevanja in sprejemanja perspektive druge osebe, smisla za moralnost in prilagajanja, tudi na račun lastnih potreb. Delo zaokrožijo predlogi za nadaljnje raziskovanje in prakso.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: rejništvo, rejniška družina, biološki otroci rejnikov, odnosi s starši, odnosi med rejenci in biološkimi otroki rejnikov
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: TEOF - Teološka fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [A. Brumec]
• Leto izida: 2019
• Št. strani: IX, 91, IV str.
• PID: 20.500.12556/RUL-107654
• UDK: 364-782.42:159.9(043.2)
• COBISS.SI-ID: 8114522
• Datum objave v RUL: 10.05.2019

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: The experience of foster parents' biological children in foster families

Izvleček

This master’s thesis studies the experience of biological children of foster parents in foster families in Slovenia. First, the theoretical part offers an overview of foster care regulations in Slovenia, different theoretical approaches to help understand the concept of family, specific dynamics in a foster family, and current studies related to the experience of foster parents’ own children (FPOC). Next, the empirical part presents the research results that included 10 individuals (4 men and 6 women) from the age of 16 and 33, whose parents were foster carers during their childhood and/or adolescence or are still foster carers to this day. We interviewed the participants and analysed the interviews using the psychological phenomenological method. The results have shown that FPOC can perceive foster care as difficult, especially in the initial period when the foster child arrives into the family. Among the principal challenges of living together with foster children, FPOC emphasized the constant need for adapting, accepting foster children—despite the problematic behaviour of some—and having to suppress their own responses. The results of the research have also shown that despite the loss of parental attention, foster care does not necessarily mean great changes in the relationship between FPOC and their parents. Nevertheless, FPOC still wish to be seen, understood, accepted and supported by their parents. Spending time together—in the absence of foster children—can satisfy these needs to a great extent. The research also revealed that FPOC perceive their parents as someone who is responsible for carrying out the tasks of foster care, what is more FPOC can also get involved in caring for the foster children. By that they can get caught between the role of a sibling and a carer, which can cause confusion between them. The FPOC can express a great deal of compassion, understanding, accept other people’s perspectives, and show a sense of morality and the ability to adapt even at the expense of their own needs. The thesis concludes with some suggestions for further research and practice.

• Ključne besede: Foster care, foster family, foster parents' own children, relationships with parents, relationships between foster children and foster parents' biological children