Ars diaphorica : umetnost in diaforična teorija človeka

Vidovič, Primož (avtor), Ošlaj, Borut (mentor), Virk, Tomo (mentor)

V diplomski nalogi skušam utemeljiti teorijo umetnosti s pomočjo diaforične teorije Boruta Ošlaja, simbolnih form Ernsta Cassirerja, teorije romana Georga Lukácsa in Gesamtkunstwerka Richarda Wagnerja. Predlagam, da je umetnost eden temeljnih načinov, s katerim ljudje kompenzirajo za specifično, samozavedajočo se strukturo svoje zavesti. Trdim, da je umetnost multimodalno, poustvarjalno oponašanje sveta, ki ustvarja nadomestne resničnosti, v katere se lahko sprejemniki vživijo in s tem v umetniškem delu najdejo totaliteto, ki je v vsakodnevnem življenju nedosegljiva.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: filozofija umetnosti, estetika, diafora, totaliteta, celostna umetnina, diplomsko delo
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga
• Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [P. Vidovič]
• Leto izida: 2018
• Št. strani: VII, 50 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-104609
• UDK: 111.852
• COBISS.SI-ID: 67634530
• Datum objave v RUL: 09.10.2018

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik

Izvleček

In this thesis I seek to put forward a theory of art with the help of Borut Ošlaj's diaphoric theory, Ernst Cassirer's symbolic forms, Georg Lukács's theory of the novel, and Richard Wagner's Gesamtkunstwerk. I propose that art is one of the primary compensatory activites which humans perform to deal with the challenges of the specific reflexive structure of their consciousness. I claim that art is multi-modal creative imitation of the world which creates surrogate realities that recipients can empathise with and thus find in artworks a totality that is inaccessible in daily life.