izpis_h1_title_alt

Glasbeni ˝spomenik˝ Jugoslavije: Primerjava Reke in Maribora
ID Gabrovec, Ana (Avtor), ID Velikonja, Mitja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Grgurić, Diana (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (977,27 KB)
MD5: 4197B0DBD30BC0425928C84FFA66777E

Izvleček
Kljub dejstvu, da so tradicija in dediščina družbena konstrukcija, lahko nadaljujejo svoj neodvisni obstoj tudi po ukinitvi hegemonske strukture, ki jih producira. V teh spremenjenih okoliščinah (razpad Jugoslavije), pomen popularne kulture ni več linearen in predvidljiv, pač pa gre za bolj kompleksen in bolj zanimiv pojav (tako za raziskovanje kot za interpretiranje). Naloga obravnava fantazmatski vrtinec reproduciranja glasbenih spominov, pri čemer je izpostavljena selektivnost in korelacija med posameznim in kolektivnim spominom. Upoštevajoč mnenje Rajka Muršiča, da skupna jugoslovanska popularna glasba ni nikoli obstajala, naloga izpostavlja, kako se kulturno razlikovanje prilagaja in razširja v podobe glasbene dediščine. Skupna jugoslovanska glasbena dediščina se tako izkaže kot navidezna, pod vplivom pristranske selektivnosti. Poudarjeno je, da je tako kot tradicija in dediščina, tudi popularna glasba v perspektivi sedanjosti, zmeraj ustvarjena za potrebe sedanjega časa. Združevanje preteklosti in sedanjosti se namreč odraža v kulturnih identitetah, kar je še posebej razvidno v primerjavi dveh mest: Maribora (Slovenija) in Reke (Hrvaška). Različnost nacionalnih perspektiv na nekoč skupno glasbeno sceno, je obravnavana tudi iz vidika tistih, ki spomin nanjo (so)ustvarjajo, kot tudi tistih, katerim je ta spomin posredovan. V želji po širšem vpogledu v glasbeni mozaik niso izpostavljeni posamezni žanri, pač pa je namen zaobjeti pestrost (a enoličnost obenem) percepcije glasbenih ˝ostankov˝ Jugoslavije. Naloga zatorej zavrača pozicijo ˝ali-ali˝ ampak jo spreminja v ˝in-in˝ - ne izključuje, ampak vključuje, ter ponuja širšo perspektivo in bolj kompleksno razumevanje ostankov jugoslovanske glasbene produkcije.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Spomin, glasba, dediščina, Jugoslavija.
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Organizacija:FDV - Fakulteta za družbene vede
Leto izida:2018
COBISS.SI-ID:35849821 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:27.09.2018
Število ogledov:694
Število prenosov:132
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The musical ‘memorial’ of Yugoslavia: a comparison of Rijeka and Maribor
Izvleček:
Despite the fact that tradition and heritage are a social construction, they can still independently exist after the abolition of the hegemonic structure that produces them. In these changing circumstances (the disintegration of Yugoslavia) the meaning of popular culture ceases to be linear and predictable, but rather becomes a more complex and intriguing phenomenon (for both research and interpretation). This thesis deals with the imaginary vortex of the reproduction of musical memories, with and emphasis on selectivity and correlation between the individual and collective memory. Taking into account the opinion of Rajko Muršič that a collective Yugoslav music never existed, this thesis highlights how cultural differentiation is adjusted and extended into the images of musical heritage. The common Yugoslav music heritage thus turns out to be virtual, under the influence of biased selectivity. It is emphasized that, just like tradition and heritage, popular music in today’s perspective is always tailored for the needs of the present time. Merging the past and the present is reflected in cultural identities, which is especially evident when comparing two cities: Maribor (Slovenia) and Rijeka (Croatia). The diversity of national perspectives on the once common music scene is also addressed from the point of view of those who (co)create the memory, as well as those to whom this memory is passed on. In the desire for a wider insight into the musical mosaic, we did not expose individual music genres, since the purpose is to encompass the diversity (and the singularity at the same time) of the perception of the musical ‘remains’ of Yugoslavia. The thesis thus rejects the position of "or-or" and changes it into "and-and" - it does not exclude, but include, thus offering a broader perspective and a more complex understanding of the remains of Yugoslav music production.

Ključne besede:Memory, music, heritage, Yugoslavia.

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj