Ocena urejenosti glikemije pri sladkornih bolnikih tipa 2 po izdrtju parodontalno prizadetih zob

Bukleta, Dashnor (avtor), Schara, Rok (mentor)

Uvod: Bolniki z dobro urejeno sladkorno boleznijo so trikrat manj podvrženi razvoju parodontalne bolezni kot tisti s slabo urejenostjo glikemije. Tudi delež glikiranega hemoglobina A1c (HbA1c) je v povezavi z napredovalostjo parodontalne bolezni. Pri bolnikih s parodontalno boleznijo je raven C-reaktivnih proteinov višja kot pri zdravih osebah. Zato je pri bolnikih s kronično parodontalno in sladkorno boleznijo pomembna vzdrževalna faza parodontalnega zdravljenja. S tem dosežemo dobro presnovno urejenost sladkornih bolnikov, kar se lahko kaže z manjšimi vrednostmi HbA1c. Namen: te doktorske dizertacije je bil da z biomarkerji in parodontalnimi kliničnimi parametri ocenimo izboljšanje urejenosti glikemije ter sistemskih vnetij pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 in zdravih prebivalcih Kosova, po nekirurškem zdravljenju parodontalne bolezni ter ekstrakciji parodontalno prizadetih zob in ekstrakciji parodontalno prizadetih zob brez predhodnega nekirurškega zdravljenja parodontalne bolezni. Preiskovanci in metode: Petdeset oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 in trideset oseb brez sladkorne bolezni je prejelo nekirurško parodontalno zdravljenje pred izruvanjem parodontalno prizadetih zob (testna skupina). Pri ostalih 50 in 30 preiskovancih v vsaki skupini (sladkorni in nesladkorni bolniki smo opravili zgolj ekstrakcijo parodontalno prizadetih zob (kontrolna skupina). Parodontalni klinični parametri: indeks plaka(IP), krvavitev na sondiranje (KNS), globina sondiranja(GS), nivo kiničnega prirastišča(NKI), so bili izmerjeni in zabeleženi na začetku raziskave in 3 mesece po ekstrakciji ter delež HbA1c in raven hs-CRP sta bila izmerjena v vzorcu periferne venske krvi, odvzete pred in tri mesece po ekstrakciji parodontalno prizadetih zob. Rezultati: prišlo je do statistično pomembnega zmanjšanja deleža HbA1c in hs-CRP v skupini sladkornih bolnikov, z večjim zmanjšanjem, ko je bilo pred ekstrakcijo opravljeno nekirurško zdravljenje parodontalne bolezni (p<0.001) ter do izboljšanja parodontalnih parametrov v vseh skupinah preiskovancev. Zaključki:rezultati te doktorske disertacije so pokazali, da lahko ne-kirurško parodontalno zdravljenje in ekstrakcija parodontalno prizadetih zob izboljšata urejenost glikemije in parodontalne parametre oseb brez sladkorne bolezni in oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 s kroničnim parodontitisom.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: parodontalna bolezen, sladkorna bolezen, urejenost glikemije, parodontalno zdravljenje, ekstrakcija zoba
• Vrsta gradiva: Doktorsko delo/naloga
• Organizacija: MF - Medicinska fakulteta
• Leto izida: 2018
• PID: 20.500.12556/RUL-101900
• COBISS.SI-ID: 3914260
• Datum objave v RUL: 13.07.2018

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Evaluation of glycemic control of type 2 diabetic patients after periodontally involved tooth extraction

Izvleček

Introduction: Well-controlled diabetic adult patients were three times less likely to have periodontal disease than those with diabetes. Also, the glycated hemoglobin level correlates with the severity of periodontal disease. Otherwise, in a patient with periodontal disease, C-reactive protein levels are higher compared to healthy patients. Hence, the control of chronic periodontal disease is mandatory for achieving long-term control of diabetes, defined by the reduction in glycated hemoglobin levels. Objectives: to evaluate glycemic levels and periodontal parameters of healthy and type 2 diabetic Kosovo patients after non-surgical periodontal therapy and extraction of periodontally compromised teeth or teeth extraction alone. Material and Methods: Any partial edentate patients with at least one hopeless tooth to be extract, matching the inclusion and exclusion criteria, were considered eligible for this study. Hemoglobin (HbA1c) levels and of high-sensitivity C-reactive protein (hs-CRP) were collected to clustered patients in diabetic mellitus (DM) type 2 patients and non-diabetic patients. The cut-off value used to clustered patients with diabetes was HbA1c &#8805; 6.5% and hsCRP &#8805;1.5 %. Then, patients were randomly allocated to the treatment (non-surgical periodontal therapy before extraction of periodontally compromised teeth, test groups) and control group(extraction of periodontally compromised teeth alone, control groups). Plaque index (PI), bleeding on probing (BOP), periodontal probing depth (PPD), clinical attachment level (CAL), high-sensitivity C-reactive protein (hs-CRP), and glycated hemoglobin (HbA1c) were collected at baseline and 3 months after treatment. Results: HbA1c and hs-CRP decreased significantly in the diabetic groups and decreased more markedly when FM-SRP was added to tooth extraction (P<0.001). For ND patients, all of the examined periodontal parameters were in favor of the combination therapy (P<0.001). Conclusion: Non-surgical periodontal treatment can help improve the outcome of surgical periodontal procedures by reducing systemic inflammatory status and improve glucose metabolism.

• Ključne besede: periodontal disease, diabetes mellitus, periodontal therapy, glycemic controll, tooth extraction