Ocena dnevne osvetljenosti v notranjem okolju in oblikovanje ocenjevalnega instrumenta : magistrsko delo

Oblak, Klara (avtor), Kukec, Andreja (mentor), Dovjak, Mateja (komentor), Pajek, Luka (komentor)

Uvod: Področje dnevne osvetljenosti v stavbah je slabo raziskana tema. Pomanjkanje dnevne svetlobe ima dokazano negativen učinek na zdravje in počutje uporabnikov. Z namenom izboljšanja svetlobnega udobja v notranjem okolju stavb je treba izdelati ocenjevalni instrument (vprašalnik), s katerim bi ocenili vpliv dnevne osvetljenosti na počutje in zdravje uporabnikov. Namen: Z magistrsko nalogo smo želeli oceniti dnevno osvetljenost v notranjem okolju izbranega prostora in oblikovati ocenjevalni instrument za oceno povezanosti med dnevno osvetljenostjo ter učinki na zdravje in počutje uporabnikov. Metode dela: S pomočjo bibliografskih baz smo izvedli pregled literature na štirih področjih mikroklime, s poudarkom na svetlobnem udobju. V predavalnici 213 na Zdravstveni fakulteti UL smo v 11 terminih (od marca do junija 2016) na 16 delovnih mestih izvajali meritve osvetljenosti. Hkrati smo spremljali vedenje uporabnikov (spremljanje prilagajanja delovnega okolja razpoložljivi dnevni svetlobi). Pri raziskavi je sodelovalo 15 študentov tretjega letnika Sanitarnega inženirstva. Izdelali smo tudi simulacijski model obravnavane učilnice in prikazali svetlobno okolje s predpostavljenimi pogoji. Glede na ugotovljeno smo izdelali ocenjevalni instrument, ki so ga z namenom validacije uporabniki tudi izpolnjevali. Rezultati: Področje dnevne osvetljenosti je slabo raziskana tema doma in v tujini. Raziskovalci še niso razvili ocenjevalnega instrumenta, s katerim bi ugotavljali vpliv dnevne osvetljenosti na počutje in zdravje uporabnikov. Povprečne meritve osvetljenosti so na petih delovnih mestih od šestnajstih znašale manj kot 500 lx. Na delovnih mestih ob okenskih površinah so bile povprečne izmerjene vrednosti osvetljenosti višje, in sicer od 1431 do 4260 lx. Osvetljenost se je z globino prostora zmanjševala. Vrednosti osvetljenosti so pri simulacijskem modelu in zlasti ob oblačnem stanju neba sovpadale z meritvami, vendar so bile od njih nižje. Razprava in zaključek: Število raziskav na področju svetlobnega udobja je nizko, vendar se z leti povečuje. Z meritvami osvetljenosti smo identificirali delovna mesta z nizko osvetljenostjo z dnevno svetlobo. To so bila zlasti mesta, ki so od okenskih površin oddaljena najdlje. Uporabniki senčil, s katerimi bi izboljšali svetlobno udobje, niso prilagajali. Na podlagi rezultatov izdelan ocenjevalni instrument bo v nadaljnjih raziskavah lahko uporabiti in s pomočjo njega uporabnikom pripraviti priporočila za dosego svetlobnega udobja ter zdravega okolja.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: svetlobno udobje, dnevna osvetljenost, notranje okolje, ocenjevalni instrument
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Organizacija: ZF - Zdravstvena fakulteta
• Leto izida: 2018
• PID: 20.500.12556/RUL-101810
• COBISS.SI-ID: 5460587
• Datum objave v RUL: 06.07.2018

OBLAK, Klara, 2018, Ocena dnevne osvetljenosti v notranjem okolju in oblikovanje ocenjevalnega instrumenta : magistrsko delo [na spletu]. Magistrsko delo. [Dostopano 29 junij 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=101810

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Evaluation of daylight in indoor environment and formation of an assessment instrument : master thesis

Izvleček

Introduction: The field of daylighting in buildings is a poorly researched topic. The lack of daylight has proven negative impact on health and well-being of individuals. In order to improve visual comfort in the indoor environment of buildings, an evaluation instrument should be designed in order to assess the influence of daylight on users’ well-being and health. Purpose: With the master’s thesis we wanted to evaluate visual comfort in the indoor environment of the chosen room, and design an assessment instrument (i.e. questionnaire) for evaluation of the connection between the daylight and its effects on users’ health and well-being. Methods: Using bibliographic databases, we performed literature review in the four fields of microclimate with the emphasis on visual comfort. In the lecture room 213 at the Faculty of Health Sciences of University of Ljubljana (from March to June 2016), we performed illumination measurements at 16 working places. At the same time, we monitored users’ behaviour (monitoring adaptation of working environment to the available daylight). The research included 15 students of the 3rd year of the programme Sanitary Engineering. We also designed simulation model of the subject classroom and presented the illumination using the pre-set conditions. In regard to the established, we designed the assessment instrument that was filled-in by the users for the purpose of validation. Results: The field of daylight is poorly researched topic locally and abroad. Researches have not yet developed an assessment instrument to determine influence of the daylight on users’ health and well-being. Average illumination measurements on five working places out of sixteen totalled to less than 500 lx. At the working places next to the windows, average measured illumination values were higher, namely from 1431 to 4260 lx. Illumination decreased with the depth of the place. Illumination values in simulation model and mainly cloudy weather coincided with measurements, but were lower. Discussion and conclusion: Number of researches in the field of visual comfort is low, but it has been increasing. By measuring illumination, we identified working places with low daylight. Those were mainly the working places the furthest away from windows. Users did not adjust shades in order to improve visual comfort. Based on the results, we designed an assessment instrument, which can be used in further researches. On the basis of that, it will be possible to prepare recommendations for users of how to achieve visual comfort and healthy environment.

• Ključne besede: visual comfort, daylight, indoor environment, assessment instrument