izpis_h1_title_alt

Izkušnje in stališča učiteljev o prilagajanju pouka predznanju in interesom učencev : doktorska disertacija
ID Pečar, Mojca (Avtor), ID Valenčič Zuljan, Milena (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://pefprints.pef.uni-lj.si/5019/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Učitelji se pri svojem vzgojno-izobraževalnem delu spoprijemajo z vedno novimi izzivi, ki so v zdajšnjem času povezani tudi z veliko raznolikostjo učencev pri pouku. Učiteljeva temeljna naloga je, da vodi in spodbuja učence ter vsakemu izmed njih omogoča optimalen napredek in razvoj. To od učitelja zahteva razumevanje in sprejemanje različnih značilnosti učencev ter pripravljenost na spreminjanje in prilagajanje pouka učenčevim značilnostim. V doktorski disertaciji se zato osredinjamo na prilagajanje pouka predznanju učencev in njihovim interesom; to sta dva izmed temeljnih dejavnikov kakovostnega pouka. Za učinkovito učenje sta namreč pomembna poznavanje in upoštevanje predznanja učencev, s čimer se nova dejstva in posplošitve povezujejo in tvorijo novo znanje pa tudi povezanost učnih vsebin z učenčevimi interesi. Kadar je novo znanje povezano z učenčevimi interesi, je to za učence »smiselno«, to pa dodatno dviguje njihovo motivacijo za učenje in vztrajanje v tem procesu. V teoretičnih izhodiščih predstavljamo pomen prilagajanja pouka značilnostim učencev kot temeljni dejavnik kakovostnega pouka, učiteljev profesionalni razvoj in dejavnike njegovega spodbujanja, pri čemer smo pozornost namenili predvsem učiteljevim pojmovanjem o prilagajanju pouka, pomenu učiteljeve vključenosti v načrtovanje lastnega profesionalnega razvoja in pomenu delovnega okolja. Posebej sta poudarjena vodenje šole in njegova vloga pri učiteljevem vključevanju v izobraževanje in spodbujanju profesionalnega razvoja. Skladno s postavljenimi raziskovalnimi vprašanji smo izpeljali raziskavo, ki jo predstavljamo v empiričnem delu. Vanjo je bilo vključenih 723 osnovnošolskih učiteljev iz vseh devetih območnih enot Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Z instrumentom, oblikovanim posebej za namen raziskave, ugotavljamo učiteljevo presojo pomena in potrebe po prilagajanju pouka učenčevemu predznanju in interesom, učiteljevo zaznavanje lastnega vzgojno-izobraževalnega dela na področju prilagajanja pouka ter razkorak med njihovo oceno potrebe in dejanskim prilagajanjem pouka, učiteljevo zaznavanje lastne usposobljenosti za prilagajanje pouka in zaznavanje prispevka učiteljev k učni uspešnosti učencev ter povezanost različnih dejavnikov s temi učiteljevimi zaznavanji. Glavni izsledki raziskave kažejo, da je učiteljevo poučevanje, ki temelji na individualiziranem pristopu, povezano s tremi področji, in sicer z vrednotenjem prilagajanja pouka, vrednotenjem učiteljevega dela in poklica ter z vrednotenjem institucije. Pri vrednotenju na teh treh področjih so se pokazale statistično pomembne razlike med učitelji različnih skupin glede na delovno dobo oz. fazo profesionalnega razvoja, njihov strokovni naziv, delovno mesto in spol. Glede na razlike med učitelji z različno dolgo delovno dobo lahko govorimo o treh obdobjih učiteljevega profesionalnega razvoja, ki smo jih poimenovali zgodnje, srednje in zrelo obdobje. Ugotovili smo, da se pri vrednotenju prilagajanja pouka učitelji v zgodnjem in srednjem obdobju ne razlikujejo. Statistično pomembne razlike se pokažejo šele v tretjem, tj. zrelem obdobju. Raziskava je med drugim tudi pokazala, da učitelji razrednega pouka višje ocenjujejo pomen prilagajanja pouka in prispevek učiteljevega poučevanja k učenčevemu učnemu uspehu kot učitelji predmetnega pouka. Korelacijska in regresijska analiza sta pokazali, da so učiteljeva stališča povezana z učiteljevo presojo ovir pri prilagajanju pouka. Rezultati regresijskih analiz so pokazali tudi vplivne dejavnike na učiteljevo zaznavanje lastnega poučevanja, presojo lastne usposobljenosti za prilagajanje pouka, ki temelji na individualiziranem pristopu, presojo učiteljevega prispevka k učenčevemu uspehu in na učiteljeva stališča. Izsledki naše raziskave so potrdili, da je kompetenca 'prilagajanje pouka' ena najkompleksnejših kompetenc, ki se v polnosti razvije v višjih fazah učiteljevega profesionalnega razvoja. Te ugotovitve so skladne z izsledki novejših raziskav s področja modelov profesionalnega razvoja učiteljev. Pomembno je poudariti, da je pridobivanju kompetence 'prilagajanje pouka' treba nameniti načrtno pozornost v vseh obdobjih profesionalnega razvoja. Izhajajoč iz ugotovitev naše raziskave ter drugih spoznanj s področja učenja učiteljev in njihovega profesionalnega razvoja, smo oblikovali model izobraževanja za razvijanje kompetence 'prilagajanje pouka'. Model temelji na načelu kontinuitete, kolegialnem sodelovanju ter na podpori in konstruktivističnem pristopu, katerega osrednji del predstavljata spodbujanje kognitivnega konflikta in nudenje prilagojene podpore pri njegovem reševanju. V vseh fazah modela smo bili pozorni na tri dejavnike, ki so se v naši raziskavi pokazali kot pomembno povezani z učiteljevim poučevanjem, ki temelji na individualiziranem poučevanju, to so: vrednotenje prilagajanja pouka, vrednotenje učiteljevega dela in poklica ter vrednotenja institucije.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:učna diferenciacija in individualizacija, prilagajanje pouka, izobraževanje učiteljev, stališča učiteljev
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Založnik:[M. Pečar]
Leto izida:2018
Št. strani:XX, 318 str., [45] str. pril.
PID:20.500.12556/RUL-100624 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:37.091.31(043.2)
COBISS.SI-ID:11957577 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:17.04.2018
Število ogledov:1294
Število prenosov:276
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Teachers' experiences and attitudes towards differentiating instruction to the students' prior knowledge and interests
Izvleček:
Teachers face new challenges every day and currently these challenges are strongly connected with the great diversity of their students. The teacher’s main task is to guide and support his/her students and enable the optimal progression and development to each one of them. This demands teacher’s understanding and recognition of different students’ characteristics and readiness to change and differentiate instruction. In the doctoral dissertation, we therefore focus on differentiating instruction to students’ previous knowledge and their interests; these are namely two fundamental factors of quality instruction. Effective learning is based on knowing and acknowledging students’ previous knowledge with which new facts and generalizations are constructed and transformed into new knowledge as well as linking the learning contents with students’ interests. When new knowledge is connected to students’ interests, it is “meaningful” to the students, which increases their motivation for learning and persisting in this process. In the theoretical part we present the meaning of differentiating instruction to students’ characteristics as an essential factor of quality instruction, teacher’s professional development and factors of its encouragement. Within that, we paid special attention to the teacher’s conceptions of differentiated instruction, the importance of teacher’s involvement in his/her own planning of professional development and the importance of work environment. School leadership and its role in teacher’s involvement in teacher education and support of professional development are particularly highlighted. In accordance with the research questions, we carried out the research, presented in the empirical part. We included 723 primary school teachers from all nine regional units of the National Education Institute Slovenia. With the help of the instrument, designed specifically for the purpose of the research, we investigated the teacher’s perceptions of the importance and the need for instruction differentiated according to students’ previous knowledge and interests, teacher’s perception of their own pedagogical work in the field of differentiated instruction and the discrepancy between the estimated need and the actual differentiation of instruction as well as the teacher’s contribution to students’ learning success and the intertwinement of different factors with the above mentioned teacher’s perceptions. The main findings of the research show that teaching based on the individualised approach is connected to three different areas; the area of evaluation of differentiated instruction, the area of the evaluation of teacher’s work and profession and the area of the institution evaluation. There were statistically significant differences in evaluation of these three areas between teachers of different groups in reference to the number of years of teaching or phase of professional development, their professional title, work position and gender. Regarding the differences between teachers in reference to the number of years of teaching, we can identify three stages of teacher’s professional development that we called early stage, middle stage and mature stage of professional development. We found out that in evaluation of differentiated instruction teachers in the early and middle stages do not differ. There are, however, statistically significant differences shown in the third i.e. mature stage of professional development. The research also showed that primary teachers attribute higher ranks to the meaning of differentiated instruction and the contribution of teaching to the student’s learning success than specialist subject teachers. Correlation and regression analyses show that teacher’s opinions are connected to the teacher’s judgment of obstacles in differentiating instruction. The results of regression analysis also show the factors that influence teacher’s perception of his/her own teaching, judgment of his/her own competence for differentiating instruction that is based on individualised approach, judgment of the teacher’s contribution to the student’s learning success and teacher’s perceptions. The findings of our research confirmed that the competence “differentiating instruction” is one of the most complex competences in teaching, which is only fully developed in higher stages of the teacher’s professional development. These results comply with the current research findings from the field of teacher’s professional development models. It is important to stress that intentional attention should be devoted to gaining the competence “differentiating instruction” in all the stages of professional development. Based on our research findings and other findings from the field of teachers’ professional development we designed a training model for developing the competence “differentiating instruction”. The model is based on the principle of continuity, peer cooperation and on the support and constructivist approach the focal part of which is facilitating cognitive conflict and offering adapted support in the process of solving it. In all the phases of the model we were attentive of the three factors that proved to be crucially connected to teacher’s teaching which is based on individualised teaching, i.e. evaluation of differentiated instruction, evaluation of teacher’s work and profession and institution evaluation.

Ključne besede:primary school, differentiation, individualization, osnovna šola, diferenciacija, individualizacija

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj