izpis_h1_title_alt

Kratka pripovedna proza Franceta Bevka v reviji Dom in svet : diplomsko delo
Zgaga, Karolina (Avtor), Perenič, Urška (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (620,19 KB)
MD5: F8F9DD954905940808BE44F7CA7587F4

Izvleček
Kratka pripovedna proza se je na Slovenskem razvila v prvi polovici 19. stoletja ter do druge polovice 20. stoletja doživela velik porast, saj so objavo omogočali številni časopisi, med drugim osrednji kulturno-literarni reviji od zadnje tretjine 19. stoletja - Ljubljanski zvon in Dom in svet. Tovrstno prozo določajo nekatere skupne značilnosti, kot npr. enopramenska ali fragmentarna pripoved z zaprtim ali odprtim koncem ter enotnostjo časa in prostora. Kratka pripovedna proza se giba v obsegu od 1.000 do 8.000 besed, na kar vpliva tudi slog, ki se je razvil v določenem zgodovinskem času, in sicer realistični, simbolistično-ekspresionistični in socialnorealistični slog. (Kocijan 2012: 13) Za kratko prozo je tudi značilno vrstno označevanje, ki se ga je ob redkih priložnostih, da bi zakril svojo družbeno kritičnost, posluževal tudi France Bevk. Ta je eden izmed prepoznavnih avtorjev kratke proze v 20. stoletju, ki je med letoma 1914 in 1938 objavljal tudi v reviji Dom in svet. Sprva je za njegovo pisanje značilen ekspresionistični slog (Kocijan 1996: 196), preko katerega skuša z živalskimi in grotesknimi podobami ter prikazom človekove notranjosti upodobiti vojno temo. Ta se pogosto povezuje z bivanjsko temo. Po letu 1924 je viden Bevkov prehod k socialnorealističnemu slogu (Koblar 1951: 57), preko katerega raziskuje (povojno) revščino. Prehod se kaže tudi na zgradbeni ravni besedil, saj se obseg besedil s spodnje meje po letu 1927 približuje zgornji meji ali jo celo prečka. Zgodbe postajajo vedno manj zgoščene in torej prehajajo v daljšo pripovedno prozo. Ne glede na slogovne poteze pripovedi je Bevk vseskozi kritično naravnan proti družbenemu sistemu ter izkazuje simpatijo do t. i. malega človeka.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:slovenska književnost, kratka proza, slovenski pisatelji, Dom in svet, ekspresionizem, socialni realizem, vojna tematika, bolonjske diplome
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga (mb11)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2017
Založnik:[K. Zgaga]
Št. strani:52 f.
UDK:821.163.6.09-32Bevk F.:07(497.4)
COBISS.SI-ID:65088610 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:1120
Število prenosov:292
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
Short narrative prose in Slovenia developed in the first half of 19th century and increased until the second half of 20th century because many magazines enabled the publications, especially the two central magazines in the last third of 19th century - Ljubljanski zvon and Dom in svet. This type of prose is defined by many common features, like linear or fragmented narration, with a closed or open ending, and following the unities of time and place. Its length varies from 1.000 to 8.000 words, however, the length is influenced by the style that developed in a particular historic time, namely realistic, symbolic-expressionist and social realistic style. (Kocijan 2012: 13) One of the characteristics of short narrative prose is also the use of genre labels, which was also sometimes used by France Bevk, who wanted to cover up his society criticism. Bevk is one of the recognisable authors of short prose in 20th century, who also published his works in the magazine Dom in svet between the years 1914 and 1938. At first his style was initially considered expressionist (Kocijan 1996: 196) through which he tried to depict war by using animal and grotesque images and focusing on man's inwardness. The war theme is mostly connected to existentialism and individualism. Bevk's transition towards social realistic style (Koblar 1951: 57), through which he investigates the (post-war) poverty can be seen after the year 1924. Transition is evident from the theme of narration and the text structure because the length of the texts has risen from the lower limit to the upper limit, and has even crossed it after the year 1927. The stories have become less concise and are changing into long narrative prose. Regardless of the style of narration, Bevk managed to stay critically oriented towards society and show sympathy for the so-called men in the street.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj