1. Problematika vključevanja alergogenih rastlin v javne nasadeBarbara Kastelec, 2007, diplomsko delo Ključne besede: javni nasadi, okrasne rastline, drevnine, alergije, alergogeni, odprti prostor, pelod Celotno besedilo (datoteka, 31,13 MB) |
|
|
4. Ozaveščenost o nevarnostih pelinolistne ambrozije in pogostost senzibilizacije za alergene v vdihanem zraku pri izbranih skupinah ljudi v Brežiško-Krški kotliniLidija Štarkl, 2016, magistrsko delo Ključne besede: sanitarno inženirstvo, pelinolistna ambrozija, cvetni prah, alergije, alergološko testiranje, senzibilizacija, imunoterapija, aerobiologija Celotno besedilo (datoteka, 3,38 MB) |
|
6. Vpliv črevesne mikrobiote na organizemZala Gomboc, 2018, diplomsko delo Ključne besede: črevesna mikrobiota, bakterije, disbioza, razvoj črevesne mikrobiote, imunost, alergije, centralni živčni sistem, debelost, diabetes mellitus Celotno besedilo (datoteka, 1,18 MB) |
|
8. Vpliv različnih dejavnikov na pojavnost alergij pri dojenih otrocihPetra Gluhar Potočar, 2014, diplomsko delo Ključne besede: alergije, imunski sistem, dojenčki, dojenje, prehrana, PUFA, LCPUFA, maščobne kisline, DHA, probiotiki, črevesna mikrobiota, dedna obremenitev, okoljski dejavniki, porodna teža Celotno besedilo (datoteka, 2,61 MB) |
9. Dieta pri alergiji na pšenično mokoTeja Antunes, 2012, diplomsko delo Ključne besede: prehrana, prehranske alergije, alergeni, dietna prehrana, prehrana otrok, diete pri alergiji, pšenična moka, jedilniki, prehranska piramida, označevanje živil Celotno besedilo (datoteka, 478,03 KB) |
|