Okužba z virusom HIV, kljub več kot 30 letom boja proti njej, še vedno ostaja eden večjih
javnozdravstvenih problemov na svetu. Epidemija okužb z virusom HIV narašča v obsegu
približno 2,5 milijona novih primerov na leto. Podsaharska Afrika, vključno z Ruando,
ostaja najbolj prizadeta regija na svetu, kjer število ljudi, ki so okuženi z virusom HIV,
predstavlja približno 70% vseh HIV-pozitivnih posameznikov na svetu. Zato zanj nujno
potrebujemo varno in učinkovito cepivo. Pri okužbi z virusom HIV imajo pomembno
vlogo citokini, topne proteinske signalne molekule, ki so del imunskega sistema. Citokini
bi lahko bili uporabni pri iskanju novih pristopov za razvoj učinkovitega cepiva proti HIV.
Seveda pa moramo najprej razumeti njihovo delovanje pri okužbi z virusom. To področje
so že intenzivno raziskali, pri tem pa dobili nasprotujoče si rezultate. V okviru magistrske
naloge smo določali prisotnost potencialnih zaščitnih označevalcev v serumu in slini 14
posameznikov iz Ruande, okuženih z virusom HIV. Pri tem smo primerjali koncentracije
izbranih citokinov s titri specifičnih protiteles proti HIV. Uporabili smo dve metodi, test
ELISA za detekcijo protiteles IgG in IgA proti proteinom HIV-Gag p24 in HIV-Env gp140
ter tehnologijo Luminex Multiplex za merjenje koncentracij 15 citokinov, ki sodelujejo v
imunskih poteh celic Th17 (TNF-α, IL-6, IL-1β, IL-10, IFN-γ, IL-4, IL-17A, IL-17F, IL-
17E, sCD40L, IL-21, IL-22, IL-23, IL-31 in IL-33). Dokazali smo statistično značilne
povezave med serumskimi koncentracijami IL-6 in protiteles IgA proti EnvA ter IL-33 in
protiteles IgG proti EnvA. Poleg tega smo z meritvami citokinov v vzorcih sline potrdili
tudi statistično značilne povezave med IL-1β ter protitelesi IgG proti EnvA, IL-4 in
protitelesi IgG proti EnvA ter protitelesi IgG proti p24, IL-17A in protitelesi IgA proti p24,
IL-17E in protitelesi IgG proti p24 ter IL-23 in protitelesi IgG proti EnvA. Zaključimo
lahko, da pri preiskovanih osebah, okuženih s HIV, obstajajo povezave med
koncentracijami citokinov (IL-6, IL-33, IL-1β, IL-4, IL-17A, IL-17E in IL-23) in titri
protiteles razredov IgG in IgA proti HIV-Gag p24 in HIV-Env gp140. Sistemska uporaba
citokinov v klinični praksi je zelo zahtevna. Statistično značilne povezave, ki smo jih
odkrili, zato predvsem nakazujejo smer, v katero bi lahko usmerili nadaljnje raziskave, ki
so nujno potrebne za boljše razumevanje morebitne zaščitne vloge posameznih citokinov
pri okužbi z virusom HIV.
|