izpis_h1_title_alt

Vloga patronažne medicinske sestre pri timski obravnavi nasilja v družini : pregled literature
ID Ličina, Adisa (Author), ID Domajnko, Barbara (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window, ID Milavec Kapun, Marija (Comentor)

.pdfPDF - Presentation file, Download (1,12 MB)
MD5: 9484AA0B112ACAE4E4597D56103FFEB2
PID: 20.500.12556/rul/0308c2a5-7e34-4668-a756-70d8660c96db

Abstract
Uvod: Nasilje je potrebno v zavesti posameznikov opredeliti kot nesprejemljivo ravnanje za urejanje medsebojnih odnosov. Zelo pogosto se nasilje pojavlja v krogu družine, zato je pomembno, da okolje uvršča družinsko nasilje med nezaželena dejanja in ravnanja. Zdravstveni delavci imajo veliko stika z ljudmi, zato imajo toliko večje možnosti, da nasilje odkrijejo. Namen: Namen diplomskega dela je osvetliti vlogo patronažne medicinske sestre pri prepoznavanju in obravnavanju nasilja v družini ter odgovoriti na raziskovalna vprašanja: Katere modele timske obravnave nasilja v družini poznamo? Kakšna je vloga patronažne medicinske sestre pri timski obravnavi nasilja v družini? Katere družbene skupine se srečujejo s povečanim tveganjem za nasilje v družini? Metode dela: Uporabili smo deskriptivno oz. opisno metodo. Za tehniko zbiranja in analize podatkov smo izbrali pregled literature. Relevantno znanstveno in strokovno literaturo smo iskali v slovenskem in angleškem jeziku v obdobju od leta 2000 do 2016 po ključnih besedah in besednih zvezah: patronažna medicinska sestra, družina, nasilje, družinsko nasilje. Rezultati: Vloga patronažne medicinske sestre pri timski obravnavi nasilja v družini je glede na pregledano literaturo ena od najpomembnejših, saj so one tiste, ki pogosto stopajo v stik s pacientom v domačem okolju. Stik pacienta z zdravstveno službo je pogosto prva in lahko tudi edina priložnost za izhod iz nasilnega odnosa. Praksa in raziskave kažejo, da so predstavniki zdravstva razmeroma slabše odzivni in motivirani za sodelovanje kot drugi člani interdisciplinarnega tima. Po podatkih so ženske v družini, starejše od 65 let, najbolj ogrožena skupina. Največkrat so zlorabljene psihično in fizično, temu sledi zanemarjanje, finančne zlorabe ter spolno nasilje. Razprava in zaključek: Večjo pozornost bi morali nameniti prepoznavanju žrtev nasilja in prijavljanju nasilja s strani zdravstvenih delavcev. Zdravstveni delavci bi se morali bolj zavedati, da je prijava nasilja poklicna in državljanska dolžnost vsakega strokovnjaka. S tem bi lahko prispevali tudi k boljšemu zdravju družbe.

Language:Slovenian
Keywords:patronažno zdravstveno varstvo, domače okolje, nasilni odnosi
Work type:Bachelor thesis/paper
Organization:ZF - Faculty of Health Sciences
Year:2017
PID:20.500.12556/RUL-92327 This link opens in a new window
COBISS.SI-ID:5259883 This link opens in a new window
Publication date in RUL:18.05.2017
Views:5251
Downloads:1086
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:The role of community health nurse in an interprofessional domestic violence team : literature review
Abstract:
Uvod: Nasilje je potrebno v zavesti posameznikov opredeliti kot nesprejemljivo ravnanje za urejanje medsebojnih odnosov. Zelo pogosto se nasilje pojavlja v krogu družine, zato je pomembno, da okolje uvršča družinsko nasilje med nezaželena dejanja in ravnanja. Zdravstveni delavci imajo veliko stika z ljudmi, zato imajo toliko večje možnosti, da nasilje odkrijejo. Namen: Namen diplomskega dela je osvetliti vlogo patronažne medicinske sestre pri prepoznavanju in obravnavanju nasilja v družini ter odgovoriti na raziskovalna vprašanja: Katere modele timske obravnave nasilja v družini poznamo? Kakšna je vloga patronažne medicinske sestre pri timski obravnavi nasilja v družini? Katere družbene skupine se srečujejo s povečanim tveganjem za nasilje v družini? Metode dela: Uporabili smo deskriptivno oz. opisno metodo. Za tehniko zbiranja in analize podatkov smo izbrali pregled literature. Relevantno znanstveno in strokovno literaturo smo iskali v slovenskem in angleškem jeziku v obdobju od leta 2000 do 2016 po ključnih besedah in besednih zvezah: patronažna medicinska sestra, družina, nasilje, družinsko nasilje. Rezultati: Vloga patronažne medicinske sestre pri timski obravnavi nasilja v družini je glede na pregledano literaturo ena od najpomembnejših, saj so one tiste, ki pogosto stopajo v stik s pacientom v domačem okolju. Stik pacienta z zdravstveno službo je pogosto prva in lahko tudi edina priložnost za izhod iz nasilnega odnosa. Praksa in raziskave kažejo, da so predstavniki zdravstva razmeroma slabše odzivni in motivirani za sodelovanje kot drugi člani interdisciplinarnega tima. Po podatkih so ženske v družini, starejše od 65 let, najbolj ogrožena skupina. Največkrat so zlorabljene psihično in fizično, temu sledi zanemarjanje, finančne zlorabe ter spolno nasilje. Razprava in zaključek: Večjo pozornost bi morali nameniti prepoznavanju žrtev nasilja in prijavljanju nasilja s strani zdravstvenih delavcev. Zdravstveni delavci bi se morali bolj zavedati, da je prijava nasilja poklicna in državljanska dolžnost vsakega strokovnjaka. S tem bi lahko prispevali tudi k boljšemu zdravju družbe.

Keywords:community health nurse, home environment, violent relationship

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back