Doba vizualnih komunikacij vpliva na spoznavne strategije posameznika. Temu se mora prilagajati tudi šolstvo, zato se pojavljajo vprašanja, povezana z uporabo vizualizacije v izobraževanju. V raziskavi smo ugotavljali vpliv vizualizacije na sposobnost pomnjenja besedila. V teoretskem delu najprej opredelimo pojem vizualizacije, definiramo pojem aktivne vizualizacije, analiziramo vizualizacijo kot način pridobivanja in posredovanja znanja ter opredelimo oblike vizualizacij (podobotvorne in oblikotvorne analogije), pri čemer največ pozornosti namenimo podobotvornim šablonam. V empirični raziskavi nato izvedemo eksperiment, v katerem pri dijakih merimo učinke vizualizacije na sposobnost pomnjenja težko razumljive besedne definicije. Glede na teoretične ugotovitve si zastavimo dve hipotezi. V prvi predvidevamo, da bo večina vizualizacij, ki jih bodo tvorili učenci, podobotvornih šablon. Hipoteza temelji na predvidevanjih, da ljudje v vizualizaciji spontano uporabljamo podobotvorne analogije in kulturno priučene sheme, torej podobotvorne šablone. V drugi hipotezi pa predvidevamo, da bodo aktivne vizualizacije statistično pomembno pripomogle k pomnjenju besedne definicije. Ta hipoteza temelji na predvidevanjih, da kombinacija čutnih izkustev verbalnega in vizualnega krepi kognitivne sposobnosti pri učenju. Obe hipotezi smo v raziskavi potrdili. Ker smo v preučevali le vpliv najbolj spontanih vizualizacij, to je podobotvornih šablon, se odpirajo nadaljnje možnosti raziskovanja vizualizacij, pri katerih bi bil večji poudarek na kultivaciji likovnega jezika, to je na oblikotvorni kompleksnosti.
|
