Težave ranljivih družin so večplastne; vključujejo presečišče fizičnih, psihosocialnih in drugih stisk. Večdimenzionalna narava problemov teh družin je tesno povezana z dejstvom, da obstaja veliko institucij s področij izobraževanja, socialnega varstva in zdravstva ter z drugih področij, katerih obravnava in podpora nista zadovoljivi oziroma prilagojeni njihovim potrebam. Članek predstavlja delne rezultate obsežnejše kvalitativne študije, ki se nanašajo na položaj ranljivih družin v okviru predšolske vzgoje. V raziskavi nas je zanimalo, kako izkušnjo ranljivosti doživljajo starši predšolskih otrok, kako se strokovni delavci vrtca odzivajo na ranljivost in na kak način pri tem sodelujejo s strokovnjaki drugih služb zunaj vrtca. Uporabljena je bila kvalitativna metoda raziskovanja. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranimi intervjuji z različnimi strokovnimi delavci, zaposlenimi v vrtcu, in s starši predšolskih otrok v vrtcu; izvedeni so bili individualno in v fokusnih skupinah. Z uporabo tematske analize (Braun & Clarke, 2006) smo opredelili štiri reprezentativne teme: pri starših sta to tematiki »od vrat do vrat« in »prilagajanje/prožnost«, pri strokovnjakih pa »nemoč/nekompetentnost/neinformiranost« in »moč/inovativnost/senzibilnost«. Ugotavljamo, da uspešno spoprijemanje z ranljivostjo predpostavlja rekonceptualizacijo odnosa institucionalne predšolske vzgoje do družine, vključno s spremembo profesionalne vloge vzgojiteljev.
|