Avtorica v prispevku preučuje plačano domače delo v Sloveniji in zaznave gospodinjskih delavk o njihovem delu. Čiščenje za drugimi ljudmi je običajno obravnavano kot umazano delo, obremenjeno s stigmo. S ciljem, da bi preučili, kako se plačane gospodinjske delavke soočajo s takšnimi negativnimi družbenimi zaznavami in kakšne so njihove morebitne individualne strategije za spopadanje s stigmatizirano družbeno identiteto, smo izvedli globinske intervjuje, s katerimi smo prišli do zaželenih podatkov. Na osnovi predhodnih raziskav o plačanem domačem delu smo predpostavljali, da so zaposlitveni odnosi v sferi zasebnega doma (zaradi same lokacije zaposlitve, domačnosti, neformalnega upravljanja - znotraj relativno tradicionalnega in omejujočega spolnega reda) izvajani tako, da delavke stigmo občutijo, vendar smo tudi predpostavljali (na osnovi številnih študij o umazanem delu), da čistilci izražajo relativno visoko stopnjo samospoštovanja in ponosa, ki je skupna vsem umazanim delavcem. Rezultati kažejo, da stigma je navzoča (ovira) v interakcijah med plačanimi gospodinjskimi delavkami in njihovimi delodajalci, kar čistilke usmerja v različne strategije za spopadanje s stigmo. Opisi njihovega dela in delovnih odnosov, ki smo jih pridobili od respondentov, pa obenem razkrivajo pozitivne vidike poklica ter tako osvetljujejo kompleksnost dela čistilcev in njihovih zaposlitvenih odnosov znotraj meja zasebnega domačega prostora.
|