V članku odgovarjamo na vprašanji, kje so temeljne ovire za uveljavljanje žensk v znanosti v Sloveniji, kaj so razlogi za vertikalno segregacijo po spolu, na katero opozarjajo statistični podatki in mnenjske študije. Na vprašanji bomo odgovarjali s pomočjo teoretske refleksije in podatkov raziskave o razlikah v delovnih pogojih in kariernih poteh v znanosti med spoloma v Sloveniji, ki smo jo izvedli na vzorcu 1100 doktorjev in doktoric znanosti. Rezultati raziskave nedvomno potrjujejo hipotezo, da je spolna pripadnost še vedno osrednji element institucionalnega življenja v znanosti v Sloveniji, ne v predavalnicah, ampak tam, kjer so moč, vpliv, prestiž, ugled, denar, kjer se sprejemajo odločitve. Večina funkcij, ki jih zasedajo znanstvenice v akademski sferi, zadeva pretežno pedagoško delo, ki ima manjši pomen za karierno napredovanje in ugled. Zaradi nove pozornosti do položaja žensk v znanosti v zadnjem desetletju vse redkeje naletimo na odkrito vedenjsko izvajanje dominacije. Institucionalna dominacija se je premaknila v prikrite vidike moči. Pravzaprav položaj žensk v znanosti povsem ustreza današnjemu upravljanju z znanostjo v okviru prevladujoče neoliberalne družbene paradigme.
|
