Visoko šolstvo je bilo, je in ostaja v središču evropskega institucionalnega sistema. Kljub temu, da smo priča zatonu nacionalne države, ohranja pomembno vlogo v utemeljitvi nacionalnih kulturnih tvorb, zlasti v smislu norm in vrednot, ki osmišljajo družbeno in kulturno življenje. Analiza logike komunikacije v evropskem političnem prostoru je pokazala, da visoko šolstvo namreč še vedno povezujemo z vrednotami in načeli, kot so enakost, emancipacija, napredek človeštva, demokratizacija. Toda dinamika reform na evropski ravni nakazuje obsežnejše spremembe v odnosu med družbenimi silami in s tem spreminjanje institucionalnega ogrodja družbe. Akterji v vlogi agentov vztrajno spreminjajo institucionalni okvir s tem, ko skozi spretno diskurzivno strategijo in ob tektonskih spremembah v historičnih strukturah institucionalizirajo kognitivne ideje oziroma normalizirajo velike idejne premike. Ideje, ki jih je moč zaznati v diskurzu gospodarstva in družbe znanja, postavljajo visoko šolstvo v vlogo motorja gospodarskega razvoja. V tem imaginariju država ohranja visoko stopnjo interesa za vzdrževanje regulacijskih mehanizmov, financiranja in evalvacije uspešnosti univerz. Raziskava pa je pripeljala do interpretacije še enega, vzporednega idejnega trenda – do ideacije visokega šolstva kot dobičkonosne storitve na čezmejnih trgih. Odpiranje globalnega trga storitev predstavlja gospodarsko priložnost za transnacionalne oblike izobraževanja. Zaznati je moč globalnega strukturiranja visokega šolstva na osnovi hierarhije univerz in geografske zgostitve visoko kotirajočih raziskovalnih univerz. Ideacija visokega šolstva kot tržnega blaga izhaja iz tektonskih premikov v historičnih strukturah – v razmerjih med spreminjajočimi se gospodarskimi odnosi, idejnimi tokovi. Ti se razvijajo v smeri vzpona hegemonije ideje trga in transnacionalnih ekonosmkih ter družbenih odnosov. Za interpretacijo institucionalizacije in prevlade ideje o poblagovljenem visokem šoltvu je bilo zbranih premalo podatkov oziroma je v tem historičnem trenutku prezgodaj.
|