Članek raziskuje meddržavno razširjenost petih novičarskih okvirov v poročanju o Lizbonski pogodbi (ustavi EU) v kakovostnih dnevnikih. Ob treh okvirih iz prejšnjih raziskav - gospodarske posledice, spori in "human interest" - sta bila ugotovljena še dva dodatna: moč in nacionalizacija. V sedemmesečnem obdobju pred podpisom Lizbonske pogodbe decembra 2007 smo analizirali 341 člankov iz štirih kakovostnih dnevnikov: Le Monde (Francija), De Volkskrant (Nizozemska), De Standaard (nizozemsko govoreča skupnost Belgija), in Le Soir (francosko govoreča skupnost v Belgiji). Naši rezultati kažejo, da čeprav so bile med časopisi pomembne razlike v obsegu okvirjanja, nasploh kažejo podoben vzorec oblikovanja okvirov novic. V vseh časopisih je najpomembnejši okvir gospodarskih posledic, ki mu sledi okvir moči. Okvira konfliktov in nacionalizacije sta se pojavljala v bistveno manjši meri. Te ugotovitve kažejo, da bi lahko pomen ustave EU kot simbola nadnacionalne enotnosti povzročil premik od podomačenega, v konflikt usmerjenega poročanja, kakršno je bilo ugotovljeno v prejšnjih raziskavah, k bolj enotni predstavitvi EU v časopisih, ki so bili vključeni v analizo.
|