Članek analizira pojem protijavnih sfer in njihov odnos do vladajoče javne sfere. Protijavne sfere so postale relevantne zaradi specifičnih družbenih in političnih oblik, ki opredeljujejo posebno stopnjo moderne. Zanjo je značilna intenzifikacija globalizacije, vzpon neoliberalizma ter zaton zaupanja v socialno demokracijo, kar se izraža v nestabilnosti v vladajoči javni sferi. Skupaj s sposobnostjo doseganja solidarnosti med različnimi skupinami in tehnično možnostjo povezovanja geografskih razdalj, političnih motivov in organizacije translokalnih protestov, to omogoča simbolni boj v vladajoči javni sferi, večjo participacijo v civilni družbi in posledično razširitev demokracije. Ta proces pa je odvisen od dveh glavnih dejavnikov: 1. narave participacije (ali temelji na interesnem povezovanju, ki izvira iz individualizacije življenjskih stilov v sferi potrošnje, ali pa na čem več kot le razsvetljenem samointeresu?) ter 2. relativne moči in sposobnosti protipublicitete, da prodre v vse bolj privatizirano javno sfero, v kateri imajo monopol transnacionalne korporacije.
|