Prispevek je premislek o vlogi komunikacijskih intervencij, ki jih avtoritete javnega zdravstva na temeljih pojma tveganja posredno ali neposredno izvajajo v namen upravljanja z zdravjem populacije. Po medicinskem modelu, ki je prevladujoč vidik promocije zdravja v Sloveniji, velja, da je zdravo vedenje državljanov sorazmerno z njihovo obveščenostjo o zdravem načinu življenja in o tveganjih za zdravje. Linearnost te zveze zmanjšujejo številni dejavniki, ki so razvidni tudi iz kvalitativnih raziskovalnih podatkov avtoric. V prispevku je predstavljenih šest skupin individualnih in družbenih ovir, s pomočjo katerih posamezniki dekonstruirajo in/ali relativizirajo komunikacijsko upravljanje s tveganji.
|