V zadnjih desetletjih je prišlo do pospešenih sprememb v "tehnoinformacijskih mehanizmih" produkcije in reprodukcije modernih družb. Spremembe negirajo novi kulturni ekosistem, katerega konfiguracija in organizacijska logika sta nestabilni in naključni. To je vplivalo na kulturne kode, metode konfiguracije, reprezentacijo prostora in časa, običaje in načine interakcije in javnega znanja, modele regulacije in nadzora omrežij in infrastrukture za prenos podatkov. Odnosi med kapitalom, delom in znanje so se korenito spremenili. Digitalna revolucija ter pospešen razvoj medijev in informacijskihin kulturnih industrij niso samo prispevali k spremembam družbenih komunikacijskih sistemov, ampak so prinesli tudi globoke spremembe vorganizaciji javnega življenja. Avtorji poudarjajo ključne intelektualne predhodnike, ki lahko prispevajo k postavljanju diagnoze in alternativ v komunikacijskem univerzumu. S tem postavljajo temelj za nov kritični pogled na obrobne, odvisne dežele Latinske Amerike ter mednarodno delitev intelektualnega dela v obdobju kompjuterizacije.
|