V članku najprej predstavljamo relevantni diskurz o visokem šolstvu, trgu dela in zaposljivosti diplomantov. Nadalje razpravljamo o splošnih spremembah v delu akademikov in administratorjev ter problematiziramo značilnosti in posebnosti hibridizacije njihovega dela. Na tej podlagi gradimo celosten konceptualni in raziskovalni model, ki prevprašuje, kako zunanji družbeni in javnopolitični pritiski po zaposljivosti vplivajo na razpon del znotraj akademske sfere. Naposled tudi identificiramo in podrobneje raziščemo podrobnosti in razlike v delu akademikov, administratorjev ter njihovih hibridov. Analiza je osnovana na večmetodskem pristopu - odprtem anketnem vprašalniku o profilih 234 visokošolskih ustanov iz 20 evropskih držav ter na 37 intervjujih s strokovnjaki. Rezultati kažejo razlike med prioritetami različnih nosilcev vlog znotraj visokega šolstva. V nasprotju z administratorji, ki preferirajo bolj praktično orientirane tematike, ki so povezane z usposabljanjem in karierami diplomantov, ter hibridnimi vlogami, ki preferirajo akreditacije, zagotavljanje kakovosti in z menedžmentom povezane ravni v visokem šolstvu, akademski delavci kažejo najbolj uravnotežene portfelje prioritet. Še več, identificirali smo vsepovsod prisotno nujo po odzivnosti potrebam s področja trga dela, vse intenzivnejše prilagajanje akademskega dela birokratiziranim postopkom ocenjevanja ter vidno polarizacijo med raziskovanjem ter poučevanjem.
|