Ugotavljali smo morfološke in anatomske spremembe smrekovih iglic s 16 vzorčnih mest v okolici TEŠ. Poškodovanost iglic smo primerjali z vsebnostjo žvepla v istih vzorcih. Na podlagi omenjene primerjave in analize okuženosti iglic z mikroorganizmi smo sklepali o izvoru njihovih poškodb. Preizkusili smo novo metodo vrednotenja poškodovanosti iglic na osnovi avtofluorescence klorofila v njih. Po dodatku DCMU se je fluorescenca močno povečala, vendar ne sorazmerno z avtoflorescenco. Razlika v intenzivnosti avtofluorescence in sekundarne fluorescence pokaže, v kolikšni meri je poškodovan fotosintetski aparat pri rastlini.
|