Motiv telesa v kratki sodobni pravljici Svetlane Makarovič

Blažić, Milena Mileva (author)

Za sodobno mladinsko književnost po letu 1970 je najbolj reprezentativna avtorica Svetlana Makarovič, ki v kratkih sodobnih pravljicah uporablja motiv personificiranega (Sapramiška), antropomorfiziranega (Pek Mišma) in zoomorfnega (Gospa Jazbečka) telesa. Uporablja različne motive telesa, npr. izmišljeno telo (Kosovirja, Ščeper, Mba), ki se upira konformizmu najprej z videzom (Pasji in mačji), potem z drugačnostjo (Veveriček posebne sorte) ter na koncu s pluralizmom in strpnostjo do različnih identitet (Ščeper in Mba). Avtorica posredno sporoča preko motiva telesa in telesnih tekočin, predvsem solz (debele, grenke, pekoče; mačje, mišje, zajčkove). Le-te imajo funkcijo čarobnega rekvizita v kombinaciji z luninim žarkom (Lisjaček v Luninem gozdu), s čimer obravnava tematiko čustvenega opismenjevanja. Njene osebe izražajo negativna čustva (Jedrt) in imajo težave pri izražanju pozitivnih čustev (Ščeper in Mba), kar avtorica prikazuje tenkočutno.

• Language: Unknown
• Keywords: slovenska mladinska književnost
• Work type: Not categorized
• Organization: PEF - Faculty of Education
• Year: 2009
• Number of pages: 92-100
• PID: 20.500.12556/RUL-69263
• Publication date in RUL: 10.07.2015

BLAŽIĆ, Milena Mileva, 2009, Motiv telesa v kratki sodobni pravljici Svetlane Makarovič [online]. 2009. [Accessed 26 March 2025]. Retrieved from: http://pefprints.pef.uni-lj.si/2680/

Secondary language

• Language: Unknown

Abstract

The most representative author of young people’s literature since 1970 is Svetlana Makarovič, who in her short contemporary fairy tales, in relation to the body, employs personification (Sapramiška), anthropomorphism (Pek Mišma) and zoomorphism (Gospa Jazbečka). She makes use of different approaches, such as the imagined body (Kosovirja, Ščeper, Mba), the body which resists conformity of appearance (Pasji in mačji) or is simply different (Veveriček posebne sorte), and finally pluralism and tolerance of different identities (Ščeper and Mba). The author communicates directly via images of the body and its fluids, especially tears (heavy, bitter, burning; cat’s, mouse’s, rabbit’s). These function as a magic substance in combination with moonlight (Lisjaček v Luninem gozdu) and thus the theme of emotional sensibility is addressed. Her characters express negative feelings (Jedrt) and have problems expressing positive feelings (Ščeper and Mba), which is shown in a sensitive way by the author.