Povezava naravne in kulturne evolucije pri razvoju kompleksne kognicije : številčnost in aritmetika

Muršič, Zarja (author), Markič, Olga (mentor)

V nalogi sem se osredotočila na vprašanje razvoja človeške kognicije, in sicer ob primeru zaznave številčnosti, izuma števil in aritmetike. Na vprašanje, zakaj in kako smo ljudje izumili števila ter razvili aritmetiko, sem skušala odgovoriti z analizo dosedanje literature o evoluciji in razvoju človekove kognicije. V začetku naloge sem se dodaknila predvsem različnih teorij o naravni ter tudi kulturni evoluciji človeka s poudarkom na razvoju kognicije. Ker človeka ne moremo gledati zgolj kot produkt naravne evolucije, sem se v nadaljevanju posvetila pojmu kulture in z njo povezano lastnostjo akumulacije znanja in veščin. Slednja lastnost, t. i. kumulativna kultura, je eden izmed temeljnih gradnikov človeške kognicije in je tudi ločnica, ki človeško kulturo ločuje od pojma kulture, kot jo opredeljujejo primatologi. V uvodnem delu sem predstavila tudi nevroantropologijo, kjer raziskovalke in raziskovalci primerjajo različna ljudstva, njihovo kognicijo in navade ter obenem izvajajo tudi raziskave možganov. Po obširnem uvodnem delu sem se posvetila primerjalnim vedenjskim raziskavam številske kognicije pri živalih, predvsem primatih. Pri teh se je izkazalo, da so živali, predvsem primati, sposobne zaznavanja številčnosti, prepoznajo tudi količine (ločujejo med “več” in “manj”), v ujetništvu jih lahko tudi naučimo prištevati oz. preprostih aritmetičnih operacij, kot sta prištevanje in odštevanje. Po predstavitvi ‘živalskih’ števil, prepoznav količin in preproste aritmetike sem se usmerila v raziskave s področja razvojne psihologije. Pri prebiranju te literature sem ugotovila, da imajo otroci že kot dojenčki sposobnost zaznavanja količin in vrednosti do števila štiri. Po nekaterih raziskavah razumejo tudi proces prištevanja in odštevanja za eno enoto. Kasneje se v procesu učenja naučijo razumevati števila tudi po linearni lestvici in začnejo uporabljati števke. Starost pri uporabi slednjih je zelo odvisna od okolja in kulture, v kateri odraščajo. Zatem sem usmerila pogled še v medkulturne raziskave preproste številske kognicije pri ljudeh, kjer se je ponovno izkazalo, da lahko ljudje razumejo števila in vrednosti, tudi če ne uporabljajo besed, kot so ena, dve itd. za posamezna števila. Vendar je njihovo razumevanje drugačno od razumevanja drugih; lahko pa se naučijo šteti in aritmetike, če jim je to omogočeno. V sklepu glavnega dela naloge sem predstavila še nekaj raziskav možganov s področja številske kognicije, ki jasno kažejo na različne kulturno pogojene lastnosti in načine izvajanja računskih operacij in razumevanja števil. V sklepnem delu zaključim, da je bil za razvoj aritmetike, kot jo poznamo danes, nujen kulturni razvoj in ne le naravna evolucija. Slednja je vodila le do preprostih univerzalnih sposobnosti, ki jih imamo skupaj z drugimi živalmi in z vsemi ljudmi po svetu. To so: zaznavanje količin, številčnosti in zmožnost preprostega prištevanja. Šele simbolna komunikacija, sodelovanje in uporaba zunanjega okolja je pri ljudeh vodila v odkritje in uporabo števil in vse kompleksnejšo aritmetiko.

• Language: Slovenian
• Keywords: evolucija kognicije, kulturna socio-kognitivna niša, številčnost
• Work type: Master's thesis
• Typology: 2.09 - Master's Thesis
• Organization: PEF - Faculty of Education
• Publisher: [Z. Muršič]
• Year: 2014
• Number of pages: VI, 64 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-69216
• UDC: 159.937(043.2)
• COBISS.SI-ID: 10266185
• Publication date in RUL: 10.07.2015

Secondary language

• Language: English
• Title: The interplay of natural and cultural cognition in the development of complex cognition

Abstract

The main focus of the present thesis is to answer what lead to the development of human mathematical abilities and number cognition. I present and compare some basic ideas from the literature about human evolution and the development of human cognition. In the introduction I focus mainly on different theories of natural as well as cultural evolution of humans with a special emphasis on the development of cognition. Since we cannot see humans just as the products of natural evolution, I present culture and its features such as accumulation of knowledge and different crafts. The cumulative culture is one of the fundamental parts of humans. It also separates “human” culture from “primate” culture. I conclude the introduction by presenting the field of neuroanthropology in which scholars compare different people, their cognition, customs and study their brains at the same time. In the second part I review the comparative behavioural studies of number cognition in animals, especially primates. We see that animals do have sense of numerosity, they recognise different quantities. Some primates in captivity even learnt how to count. Afterwards I examine the research in the field of developmental psychology. Toddlers already possess the ability to recognise quantity and values up to the number of four. A few studies evidently proved that very young children understand addition and subtraction of one. Later in the learning process children start to understand number on a linear scale and they begin to use numbers. The age when that happens depends on the environment and the culture in which they grow up. In next chapter I focus on cross cultural studies of number cognition. People have a sense of numerosity that does not depend on language and words for numbers. The understanding of values and numbers differs across cultures. However, anyone was able to learn to count and simple arithmetics, if they had an option to do that. After cross cultural studies I ponder in the field of neuroscientific research of numerical cognition where the general consensus is that the features of numerical cognition are culturally conditioned. Cultural evolution was therefore necessary for the development of arithmetics as we know it today. Natural evolution lead to simple universal capabilities that we share with other animals. Examples are: recognition of quantities, numerosity sense and the ability to do simple addition of one value. Later symbolic communication, cooperation and usage of outer environment lead to the invention of numbers as we use today.