Uvod: V prispevku analiziramo ključna protislovja fenomena zaupanja in dileme, s katerimi se zaradi teh protislovij spoprijema empirično raziskovanje na področju zdravja in zdravstva. Zaupanje pacienta v zdravnika (in - sicer redkeje - v zdravstveni sistem) se praviloma obravnava kot pomemben dejavnik pacientovega zdravja, zato je eno ključnih raziskovalnih problemov vprašanje, kateri dejavniki vplivajo na pacientovo zaupanje. Metode: V prispevku analiziramo stališča o vlogi države na področju varovanja zdravja iz raziskav slovenskega javnega mnenja (obdobje 1995-2007). V drugem delu analize se omejujemo na analizo vpliva izkušenj z zdravstveno ustanovo oz. zdravstvenim osebjem, ocene lastnega zdravja ter skupine sociodemografskih dejavnikov, ki jih povezujemo z družbeno neenakostjo (Slovensko javno mnenje 2001/3). Rezultati: Podobno kot rezultati številnih drugih empiričnih raziskav tudi naši kažejo, da ti dejavniki le deloma pojasnjujejo zaupanje v zdravnika. Hkrati pa ugotavljamo relativno veliko razliko med zaupanjem v konkretnega zdravnika in zaupanjem v zdravstveno službo. Zaključek: Rezultate pojasnjujemo s protislovji in večdimenzionalnostjo samega fenomena zaupanja ter z zagatami v konceptualizacijah zaupanja.
|