V prispevku je ocenjena političnokulturna ustreznost Slovenije za članstvo v EU. Primerjalna analiza je bila opravljena z vidika njene strateške pozicije med politično kulturo Balkana in Zahoda. Dejstvo, da je slovensko ozemlje v tem stoletju že v četrti državi, terja od nas veliko sposobnost prilagajanja novim mednarodnim razmeram. Če hočemo vstopiti v Evropsko Unijo (EU) in NATO, moramo ustvarjati in realizirati političnokulturne možnosti. Z vidika Zahoda je demokratizacija politične kulture pri nas šele na začetku. Zaradi nacionalne majhnosti imamo manjšinski kompleks, ki se z nastankom nacije države postopno zmanjšuje. Med slovensko in srbsko politično kulturo so ugotovljene nekatere razlike po naslednjih kriterijih: nacionalna identiteta in odnos do drugih nacionalnosti oz. etnij, ksenofobija in ksenofilija, mit in zgodovina, racionalnost in iracionalnost, delo in vojskovanje, ekskluzivizem in inkluzivizem, heterogenost in homogenost s hegemonizmom, avtokratizem ali demokratizacija.
|