Za analizo dolgoživosti smo pri slovenski črno-beli populaciji govedi uporabili metodologijo analize preživetja in Weibullov model sorazmernih ogroženosti. V analizo smo vključili podatke 116.200 krav iz 3.891 čred skozi obdobje od januarja 1991 do januarja 2010. Dolgoživost je bila predstavljena kot doba produktivnega življenja, ki je definirana kot število od prve telitve do izločitve ali do datuma zajema podatkov za živali, ki so na ta datum bile še žive. Šesto in kasnejše laktacije smo okrnili na konec šeste laktacije, da smo omilili precenjenost boljših živali. V statistični model smo vključili vpliv starosti ob prvi telitvi, stadija laktacije ločeno za vsako zaporedno laktacijo, spreminjanje velikosti črede med leti, leto telitve, čredo, očeta in materinega očeta. Ravni nekaterih vplivov so časovno spremenljivi, kar povzroči, da smo v analizi obravnavali 1.839.307 zapisov ali povprečno 16 osnovnih zapisov na kravo. Čreda in vpliv očeta z materinim očetom sta bila v model vključena hierarhično. Rodovnik za očete in materine očete je obsegal 2.284 zapisov. Ocenjena varianca za vpliv črede je znašala 0,12, medtem ko je ocena variance med očeti znašala 0,04. Dednostni delež je bil ocenjen na 0,14. Genetski trend ima negativno smer, a ni statistično značilen. Potrebne bodo nadaljnje raziskave, da bomo določili zadostno število hčera po biku in dinamiko obračunov plemenskih vrednosti za bike, ki imajo večino hčera še v fazi prireje.
|