Z namenom, da bi raziskali domnevni negativni vpliv zastiranja krošenj na razrast ter kakovost bukovih osebkov v razvojni fazi gošce, smo v GGO Novo mesto v GE Soteska na rastišcih Lamio orvale-Fagetum izlocili 60 ploskev treh velikosti vrzeli ter v vsaki analizirali 200 osebkov. Gošca je bila nenegovana. Na vsaki ploskvi smo ugotavljali naslednje kazalnike: gostota dreves, gostota gornjega sloja ter relativno jakost sevanja (RJO). Pri vsakemuod 600 osebkov smo analizirali višino, premer, višinski prirastek ter ugotavljali kazalce kakovosti kot so širina krošnje v dveh smereh, število živih in mrtvih vej, odklon od vertikale, krivost, tip rasti. Razmere kažejo, da je zaradi malopovršinskega gospodarjenja malo dostopne svetlobe. Tako smo oblikovali dva razreda RJO. V razmerah polne osvetlitve (RJO 67-92 %) kakovostni znaki gošc v nasprotju s pricakovanjem niso bili izrazito negativni. Delež osebkov z enim terminalnim poganjkom je bil tu najvecji, vitkostno razmerje ugodno, prisotne pa so bile daljše krošnje. Pri podrobni analizi šibke jakosti svetlobe smo ploskve razdelili v tri RJO razrede vrednosti od 0-29 %. V takšnih razmerah se je, v primerjavi z razmerami polne osvetlitve, pojavilo najvec dvovrhatih osebkov. V RJO razredu 0-9 % je bil delež takšnih osebkov nekoliko manjši. Ugodno je bila izražena plošcina krošenj ter dolžina cistega debla. Silaška rast je bila najmanj izrazita. Negativne lastnosti pri šibki osvetljenosti so se pokazale predvsem pri krivosti ter odklonu od navpicne rasti, višinski prirastki so bili nižji, vitkostno razmerje je bilo višje.
|
