Na območju planinskega pašnika je bil napravljen pregled rodovitnosti zemlje in nato izveden poljski poskus o vplivu gnojenja s P na vsebnost rudnin v zelinju kraške vegetacije. V prispevku so predstavljeni podatki o vsebnosti organske snovi v tleh, C in N, kapacitete sorpcije ter zasičenost z bazami sorptivnega dela tal. Ugotovljena je bila velika variabilnost v debelini vrhnje plasti zemlje, pH vrednosti in oskrbljenosti tal s K. Značilna je tudi nizka zasičenost z bazami sorptivnega dela tal in veliko pomanjkanje rastlinam dostopnega P v zemlji. Za določanje vsebnosti rudnin v zelinju razpoložljivem za pašo in smukanje, je bilo vzorčeno šest različnih vrst rastlin, ki predstavljajo znaten delež krme v različnih delih pašne sezone. V travah, ki predstavljajo ob koncu pomladi znaten delež razpoložljive krme je bila ugotovljena zelo nizka vsebnost P (1,1 g kg-1 SS). V listju navadne leske (Corylus avellana L.) in navadne bukve (Fagus sylvatica L.) je bila vsebnost P enaka kot v zelinju plazeče detelje (Trifolium repens L.) in je bila dovolj visoka za pokritje potreb pašnih živali po P, če je v obroku dovolj zaužitega zelinja. V listih lesnatih rastlin je bila ugotovljena visoka vsebnost Mn, toda še vedno pod vrednostjo, ki vpliva na zmanjšanje dnevnih prirastov pri jagnjetih. Gnojenje s fosfati ni imelo značilnega vpliva na povečanje vsebnosti P v zelinju, toda močno je vplivalo na zmanjšanje vsebnosti Ca v zelinju rastlin ruše. Uporabljena fosfatna gnojila niso značilno vplivala na spremembo vsebnosti Zn, Mn, Fe in Cu v zelinju razpoložljivem za pašo. Višji pridelek zelinja dosežen z uporabo fosfatnih gnojil ni učinkoval razredčitveno na vsebnost mikroelementov v zelinju kraškega pašnika.
|
