V tej študiji sva raziskala obstoječe sekvence začetnih oligonukleotidov, s katerimi se pomnožujejo fragmenti gena za reduktazo N2O (nosZ), da bi proučila njihovo zmožnost prepoznavanja variant sekvenc nosZ. Objavljene sekvence gena nosZ daljše od 380 aminokislninskih ostankov sva pridobila od FunctionalGene Database /Repository (
http://flyingcloud.cme.msu.edu/fungene/) in jih analizirala s programom PrimerChart. Raziskala sva število, ki ga prepoznajo posamične mone kombinacije yačetnih oligonukleotidov. V nadaljevanju sva spreminjala natančnost prileganja začetnih oligonukleotidov na tarčno DNK tako, da sva dovolila 1, 2, or 3 napačna parjenja med začetnim oligonukleotidom in DNK. Tako sva identificirala nove kombinacije začetnih oligonukleotidov, ki ustvarijo ustrezno dolge fragmente (> 500 bp), s povišano sposobnostjo prepoznavanja sekvenc pri primerljivi temperaturi taljenja začetnih oligonukleotidov. Prav tako so se nakazale nove možnosti za izboljšanje začetnih oligonukleotidov z vnosom novih degeneriranih mest. Ta študija nakazuje, da je novejše molekularne metode možno in tudi potrebno pogosto nadgrajevati s ciljanimi bioinformatskimi pristopi.
