Ekonomska učinkovitost je ena izmed mnogih nujnih zahtev pri tehničnem odpravljanju škode, ki jo povzročajo gozdne ujme. Glavni namen tega prispevka je analizirati hipotetični scenarij, po katerem se lastnik gozda sam, z lastno opremo in delovno silo, ukvarja z obnovo svojega gozdnega posestva po ujmi. Odpravljanje takšne škode je težka in nevarna naloga, hkrati pa tudi potencialno donosna, kot kažejo naše raziskave. Ujma je namreč priložnost za takojšen dobiček za lastnike gozdov, ki niso odvisni od rednih prihodkov, povezanih z gozdom. Ekonomska škoda je večja in dolgotrajnejša za lastnike velikih gozdnih posestev in kmečka gospodinjstva, ki so odvisna od rednih gozdarskih prihodkov. Avtorja članka sta primerjala dva potencialna scenarija v območju, ki so ga v gozdnogospodarskem obdobju 2000-2010 prizadele gozdne ujme. Najprej vključita hipotetični scenarij, po katerem ujme sploh ni bilo, in napravita popis rednega redčenja ter simulacijo prihodnjih dogodkov na osnovi dotedanje dinamike. Potem se posvetita drugemu scenariju, po katerem se z obnovo gozdov po ujmi ukvarjajo lastniki sami, čeprav je delo dejansko potekalo z uporabo tehnologije kratkega lesa oz. mehanizirane sečnje. Rezultati kažejo na možnost, da je mogoče dosegati tudi sorazmerno visok prihodek pri odpravljanju posledic manjših vetrolomov.
|