Politične elite in tip kapitalizma : Estonija in Slovenija v primerjalni perspektivi

Adam, Frane (author), Tomšič, Matevž (author), Kristan, Primož (author)

Estonija in Slovenija sta navkljub majhnosti gospodarsko najuspešnejši postkomunistični državi, od leta 2004 pa tudi članici Evropske unije. Pa vendar sta razvili dve povsem različni - celo diametralno nasprotni si - institucionalni ureditvi in uveljavljali različne politične in socialne aranžmaje. Kot pomemben dejavnik pri nastajanju teh razlik lahko ob razlogih "path-dependence" izpostavimo predvsem vlogo strateških odločitev politične elite, njenih povezav ter ideološkega ozadja. Mogoče je trditi, da je politična elita v Estoniji uveljavila tip države, ki je blizu liberalno-minimalističnemu modelu, Slovenija pa je bliže korporativnemu modelu socialne države. V obeh primerih je prišlo do nekaterih disfunkcionalnih učinkov, ki za elite predstavljajo nov izziv, obenem pa preizkus njihove kredibilnosti ter kompetenc.

• Language: Slovenian
• Work type: Not categorized
• Typology: 1.01 - Original Scientific Article
• Organization: FDV - Faculty of Social Sciences
• Year: 2008
• Number of pages: Str. 53-71
• Numbering: Letn. 45, št. 1/2
• PID: 20.500.12556/RUL-22954
• UDC: 316.344.42:330.342.14(497.4+474.2)
• ISSN on article: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 27180125
• Publication date in RUL: 11.07.2014

Record is a part of a journal

• Title: Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja
• Shortened title: Teor. praksa
• Publisher: Visoka šola za politične vede, Visoka šola za politične vede, Visoka šola za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Fakulteta za družbene vede
• ISSN: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 763652

Secondary language

• Language: English

Abstract

Despite their smallness, Slovenia and Estonia are economically and institutionally the most prominent post-communist countries, and since 2004 they are also members of European Union. However, they developed completely different - even diametrically opposite - institutional organisation and introduced different political and social arrangements. Besides the "path-dependence" reasons, one could set out as an important factor in these differences also the role of strategic decisions of political elite, its connections and ideological backgrounds. It is possible to claim that political elite in Estonia introduced a type of the state that is close to liberal-minimalist model, while Slovenia is closer to corporative model of social state. In both cases some dysfunctional effects appeared, which represent new challenge for elites and at the same time they are a test of their credibility and competence.