Članek predstavlja primerjalno teološko razmišljanje o svetopisemski zavezi in Božji postavi v Pavlovi teologiji in Koranu, umeščeno v širši okvir medverskega dialoga med Judi, kristjani in muslimani po sprejetju koncilskega dokumenta Nostra aetate. Članek, ki črpa iz sodobnih raziskav o Pavlu, koranskih študij in medverske teologije, trdi, da postava v obeh tradicijah ne deluje zgolj kot legalistična obveznost, ampak kot dar, vpet v zavezniško razmerje, zaznamovano z Božjo pobudo in usmerjeno v moralno preobrazbo. Čeprav priznava pomembna doktrinalna odstopanja – zlasti glede kristologije in preroštva – članek identificira strukturne podobnosti v obravnavanju pravičnosti, abrahamske vere in skupnostnega poklica. Na tej podlagi predlaga tristranski teološki okvir, ki omogoča vzdrževanje poglobljenega judovsko-krščansko-muslimanskega dialoga brez ogrožanja posamezne verske integritete. Dokument o človeškem bratstvu (2019) je obravnavan kot dopolnilni sodobni vir, ki izraža skupne etične in odnosne temelje med abrahamskimi tradicijami.
|