Z obraza je poleg identitete mogoče razbrati tudi mehke biometrične značilnosti, kot je spol osebe. Metode SB-PET (angl. soft biometric privacy-enhancement techniques) biometrične podatke spremenijo tako, da je iz njih težko razbrati mehke biometrične značilnosti, hkrati pa ostanejo uporabni za preverjanje identitete. Sodobne metode SB-PET se običajno vrednotijo zgolj z avtomatskimi razvrščevalniki, kar odpira vprašanje, ali je zasebnost enako učinkovito zaščitena tudi takrat, ko biometrične podatke presoja človek. V našem delu se osredotočamo na spol in predlagamo PriDSS++, razširitev metode PriDSS, ki vsak obraz poveže z urejenim seznamom najbolj podobnih obrazov nasprotnega spola. Metoda nato prenese področja obraza, pomembna za zaznavo spola, pri čemer ohrani področja, ključna za identiteto. Če izboljšanje zasebnosti z uporabo najpodobnejšega kandidata ni uspešno, metoda uporabi naslednjega kandidata s seznama, s čimer zagotavlja tako zaščito zasebnosti kot tudi ohranjanje identitete. Metodo umestimo v oddaljeno odjemalsko-strežniško okolje, kjer lahko slike z izboljšano zasebnostjo naknadno pregleda človeški operater; obstoječa vrednotenja takšnega scenarija ne obravnavajo. PriDSS++ zmanjša uspešnost razvrščanja spola z vrednosti AUC 0,990 na 0,561, hkrati pa ohrani uspešnost preverjanja identitete. Dve študiji s 93 oziroma 50 udeleženci pokažeta, da so slike ocenjene kot skoraj fotorealistične in da ohranjajo identiteto, vendar so ljudje še vedno lahko prepoznali spol, tudi na slikah, na katerih je bil razvrščevalnik najbolj negotov. Zavajanje razvrščevalnika še ne pomeni nujno, da bo zaveden tudi človek, zato je treba metode za izboljšanje zasebnosti mehkih biometričnih značilnosti ovrednotiti z vidika razvrščevalnikov in ljudi.
|