Details

Medikalizacija v teorijah in obravnavah otrok s posebnimi potrebami
ID Kerin, Hana (Author), ID Kos, Živa (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window, ID Jeznik, Katja (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window

.pdfPDF - Presentation file, Download (800,43 KB)
MD5: B957A020C1C2B41D3FA7D18E5B04333E

Abstract
V magistrskem delu smo obravnavali medikalizacijo razumevanja in obravnave otrok s posebnimi potrebami v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu. Izhajali smo iz razumevanja, da medikalizacije ne moremo omejiti na postavljanje diagnoz ali uporabo medicinskih kategorij, ampak jo moramo analizirati v širšem družbenem, institucionalnem in pedagoškem kontekstu. Namen naloge je bil raziskati, kako družbene in šolske norme vplivajo na prepoznavanje odstopanj, kako so otrokove težave strokovno interpretirane ter kako te interpretacije usmerjajo njihovo obravnavo. Posebno pozornost smo namenili konstrukciji šolske uspešnosti, diskurzom obravnave otrok s posebnimi potrebami, slovenskemu sistemu usmerjanja in individualizirani podpori ter motnji pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) kot analitičnemu primeru. Na podlagi analize znanstvene in strokovne literature ter formalnih in drugih relevantnih dokumentov smo problem obravnavali na treh medsebojno povezanih ravneh. Na širši družbeni ravni smo preučevali družbene norme, vrednotenje šolske uspešnosti in spremembe sodobnega izobraževanja, na institucionalni ravni organizacijo obravnave otrok s posebnimi potrebami v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu, na ravni primera ADHD pa razmerje med otrokovimi značilnostmi, pričakovanji okolja, diagnosticiranjem in oblikami podpore. Analiza je pokazala, da šolske norme uspešnosti in vedenja predstavljajo pomemben okvir, znotraj katerega določene razlike med učenci postanejo prepoznane kot odstopanja, vendar iz tega ne moremo sklepati na neposredno vzročno povezavo med šolskimi zahtevami in porastom diagnosticiranja. V formalni ureditvi slovenskega sistema smo prepoznali preplet diskurza pravic, profesionalnega oziroma medicinskega ter pedagoškega diskurza v praksi. Diagnoza, usmerjanje in individualizirana strokovna pomoč lahko otrokom omogočijo priznanje potreb, uveljavljanje pravic in dostop do podpore. Zato individualizirane podpore ne moremo enačiti z individualizacijo problema. Osrednja ugotovitev naloge je, da medikalizacije ne moremo razumeti kot posledice diagnoze ali strokovne obravnave, ampak kot možen proces, v katerem se prepletajo družbene norme, strokovne interpretacije in institucionalne prakse. Medikalizacijsko logiko prepoznavamo predvsem takrat, ko otrokove težave in oviranost pojasnjujemo pretežno z individualnim primanjkljajem oziroma patologijo, medtem ko pedagoške, odnosne in institucionalne okoliščine ostajajo manj problematizirane. Naloga zato ne zagovarja opuščanja diagnostike ali individualizirane pomoči, ampak poudarja pomen razlikovanja med individualizacijo podpore in individualizacijo problema ter odgovornost vzgojno-izobraževalnega okolja za ustvarjanje pogojev otrokovega vključevanja in delovanja.

Language:Slovenian
Keywords:medikalizacija, otroci s posebnimi potrebami, šolske norme, šolska uspešnost, individualizacija problema, inkluzija, ADHD
Work type:Master's thesis/paper
Organization:FF - Faculty of Arts
Year:2026
COBISS.SI-ID:303447811 This link opens in a new window
Publication date in RUL:01.11.2026
Views:90
Downloads:21
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Medicalisation in Theoretical Perspectives and Interventions Concerning Children with Special Needs
Abstract:
This master’s thesis examined the medicalisation of the ways in which children with special educational needs are understood and responded to within the Slovenian education system. It proceeded from the premise that medicalisation cannot be reduced to diagnostic practices or the use of medical categories, but must be analysed within a broader social, institutional and pedagogical context. The aim was to explore how societal and school norms influence the identification of deviations, how professionals interpret children’s difficulties, and how these interpretations guide responses to those difficulties. Particular attention was paid to the construction of school success, discourses concerning children with special educational needs, the Slovenian system of educational placement and individualised support, and attention deficit hyperactivity disorder (ADHD) as an analytical case. Drawing on an analysis of scholarly and professional literature, as well as official and other relevant documents, the thesis examined the issue at three interconnected levels. At the broader societal level, it explored social norms, the evaluation of school success, and changes in contemporary education. At the institutional level, it examined the organisation of provision for children with special educational needs within the Slovenian education system. Through the case of ADHD, it explored the relationship between children’s characteristics, environmental expectations, diagnostic practices and forms of support. The analysis showed that school norms concerning achievement and behaviour provide an important framework within which certain differences between pupils come to be recognised as deviations. This does not, however, establish a direct causal relationship between school demands and increasing rates of diagnosis. Within the formal framework of the Slovenian system, the analysis identified an interplay between the discourse of rights, professional or medical discourse, and pedagogical discourse in practice. Diagnosis, educational placement and individualised professional support can enable children’s needs to be recognised, their rights to be exercised and support to be accessed. Individualised support therefore cannot be equated with the individualisation of the problem. The principal finding is that medicalisation cannot be understood as a consequence of diagnosis or professional intervention, but rather as a potential process involving the interplay of social norms, professional interpretations and institutional practices. A medicalising logic is particularly evident when children’s difficulties and limitations in functioning are explained predominantly in terms of an individual deficit or pathology, while pedagogical, relational and institutional circumstances receive less critical scrutiny. The thesis therefore does not advocate abandoning diagnostic assessment or individualised support. Rather, it emphasises the importance of distinguishing between the individualisation of support and the individualisation of the problem, alongside the responsibility of the educational environment to create conditions that enable children’s inclusion and functioning.

Keywords:medicalisation, children with special educational needs, school norms, school success, individualisation of the problem, inclusion, ADHD

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back