Doktorska naloga obravnava robustnost kvantitativnih slikovnih bioloških označevalcev (QIB) za razvrščanje nevrodegenerativnih bolezni. Čeprav številni označevalci razlikujejo med bolniki in zdravimi posamezniki na ravni skupin, njihova klinična uporabnost zahteva zanesljivo delovanje ob biološki in metodološki variabilnosti. Razvit je bil enoten okvir vrednotenja robustnosti, ki temelji na velikosti učinka (absolutna vrednost Cohenovega d, |d|), njeni povezavi s klasifikacijsko uspešnostjo (AUC) in sistematični analizi občutljivosti.
Preučene so bile tri skupine označevalcev. Prvo predstavljajo presnovni možganski vzorci, pridobljeni iz FDG-PET slik z metodo SSM/PCA. Ti so dosegli zelo visoko diagnostično uspešnost pri Alzheimerjevi in Parkinsonovi bolezni (AUC ≈ 0,9; |d| ≈ 1,7–1,8). Razvita je bila novost — več-skupinska razširitev za sočasno razlikovanje med Parkinsonovo boleznijo, multiplo sistemsko atrofijo in progresivno supranuklearno paralizo, ki je pri referenčni konfiguraciji dosegla visoke velikosti učinka (AUC ≈ 0,9–1,0; |d| ≈ 2,1–2,4) brez potrebe po zdravih kontrolah.
Druga skupina, indeks asimetrije iz strukturnih MR slik, je zaznala razlike med bolniki z Alzheimerjevo boleznijo in zdravimi, a je bila diagnostična uspešnost le zmerna (AUC ≈ 0,6; |d| ≈ 0,5) in se z metodološkimi spremembami ni izboljšala, kar kaže na omejen potencial v okviru uporabljene implementacije.
Tretjo skupino predstavljajo označevalci iz difuzijskega MRI. TBSS in omrežna traktografija sta združila diagnostično uspešnost in robustnost ugodneje (AUC ≈ 0,7–0,8; |d| ≈ 0,9–1,0) kot histogramski pristopi (AUC ≈ 0,7; |d| ≈ 0,7), a sta bila bolj občutljiva na metodološke izbire kot presnovni vzorci.
Robustnost in diagnostična uspešnost se ne ujemata nujno: označevalec je lahko robusten, a šibko ločevalen, ali močno ločevalen, a nerobusten, zato je treba obe lastnosti ocenjevati skupaj. Med preučenimi pristopi so bili presnovni možganski vzorci najbolj robustni in klinično obetavni. Predlagani okvir omogoča realistično primerjavo označevalcev ob biološki in metodološki variabilnosti.
|