V Braziliji 20. in 21. stoletja je Zhōngyōng kot eno temeljnih besedil konfucijanske misli pridobil nov pomen. Ta je osnovan na interpretacijah, ki so globoko zaznamovane s specifičnimi zgodovinskimi in kulturnimi konteksti. Pričujoča študija kritično obravnava tri brazilske prevode tega besedila: različico Ignácia Raposa (1939), ki je v obdobju brazilske diktature konfucijanske vrednote aplicirala na etiko nacionalnega vladanja; različico gibanja za »teorijo zavesti« (2003), ki je Zhōngyōng reinterpretiralo kot osnovo znanstveno utemeljene duhovnosti in ga vključilo v svoj doktrinarni okvir; ter prevod Andréja Buena (2005), ki predstavlja prvi neposredni prevod iz kitajščine ter ponuja medkulturno pogojeno razumevanje besedila s primerjavo pojma »prave mere« pri Konfuciju in Aristotelu. S predstavitvijo teh raznolikih prevajalskih perspektiv pričujoča raziskava na edinstven način prispeva k možnim dialogom med Vzhodom in Zahodom na področju etike. Zhōngyōng se tako izkaže kot katalizator pluralne etike, ki lahko presega meje različnih kultur ter se na ta način vključuje v kompleksnost sodobne brazilske misli.
|