Details

Psihološki odziv bodočih staršev na neugodno prednatalno diagnozo ploda: pregled literature : diplomsko delo
ID Somer, Eva (Author), ID Kavčič, Tina (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window, ID Skubic, Metka (Reviewer)

.pdfPDF - Presentation file, Download (620,31 KB)
MD5: 66A819EC44878A601CE6BAA8C5D4BA31

Abstract
Uvod: Nosečnost je obdobje psiholoških sprememb, ki lahko poveča čustveno ranljivost tako nosečnice kot njenega partnerja. Prehod v starševstvo je lahko zaradi številnih telesnih in psiholoških sprememb povezan s pojavom duševnih stisk. S prejemom neugodne prednatalne diagnoze ploda se lahko stiska pri bodočih starših dodatno okrepi. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi pregleda literature preučiti psihološki odziv bodočih staršev ob postavitvi neugodne prednatalne diagnoze ploda. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena opisna metoda raziskovanja, ki temelji na strukturiranem iskanju in pregledu znanstvene literature. Pri vključevanju virov smo upoštevali časovno obdobje med letoma 2016 in 2026 ter uporabili recenzirano literaturo v slovenskem in angleškem jeziku, dostopno v podatkovni bazi PubMed. Uporabili smo kombinacijo iskalnih pojmov s področja prednatalne diagnostike in duševnega zdravja povezanih z Boolovimi operatorji AND, OR in NOT. Izbor literature je potekal po PRISMA smernicah, izbrane članke pa smo razvrstili glede na hierarhijo dokazov po Politu in Becku (2021) ter analizirali glede na raziskovalno zasnovo, udeležence, uporabljena merilna orodja ter glavne ugotovitve. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 6 raziskav. Rezultati pregleda so nam razkrili, da prejem neugodne prednatalne diagnoze ploda pogosto poveča anksioznost, stres, depresijo in simptome posttravmatske stiske pri obeh starših. Pojavi se tudi čustveni šok, žalovanje in občutje negotovosti. Psihično počutje staršev lahko izboljšajo kakovostna komunikacija, opora partnerja ter skupno odločanje. Razprava in zaključek: Neugodna prednatalna diagnoza predstavlja veliki izziv za bodoče starše in zahteva celostno obravnavo obeh partnerjev. Pomembno je, da zdravstveni delavci psihološko stisko pravočasno prepoznajo in nudijo jasne informacije z ustrezno komunikacijo in oporo. Velik poudarek pri babiški obravnavi je potrebno nameniti spodbujanju medsebojne opore partnerjev in v proces odločanja vključevati oba starša. V primeru večje duševne stiske je v sam proces smiselno vključiti tudi druge strokovnjake in s tem staršema zagotoviti interdisciplinarno obravnavo.

Language:Slovenian
Keywords:diplomska dela, babištvo, prednatalna diagnoza, fetalna anomalija, duševno zdravje, socialna opora, babiška obravnava, partnerski odnos
Work type:Bachelor thesis/paper
Typology:2.11 - Undergraduate Thesis
Organization:ZF - Faculty of Health Sciences
Place of publishing:Ljubljana
Publisher:[E. Somer]
Year:2026
Number of pages:VIII, 21 str.
PID:20.500.12556/RUL-189836 This link opens in a new window
UDC:618.2/.7
COBISS.SI-ID:301381123 This link opens in a new window
Publication date in RUL:17.10.2026
Views:100
Downloads:18
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Psychological responses of expectant parents to an adverse prenatal diagnosis of the fetus: literature review : diploma work
Abstract:
Introduction: Pregnancy is a period of psychological changes that can increase the emotional vulnerability of both the pregnant woman and her partner. The transition to parenthood can be associated with the onset of mental distress due to numerous physical and psychological changes. Receiving an adverse prenatal diagnosis for the fetus can further intensify this distress for expectant parents. Purpose: The purpose of this thesis is to examine, through a literature review, the psychological response of expectant parents upon receiving an adverse prenatal diagnosis for the fetus. Methods: A descriptive research method was employed, based on a structured search and review of scientific literature. Studies were selected based on a publication timeframe of 2016–2026, utilizing peer-reviewed literature in Slovenian and English available via the PubMed database. A combination of search terms related to prenatal diagnosis and mental health was used, linked by the Boolean operators AND, OR, and NOT. Literature selection followed PRISMA guidelines; selected studies were classified according to the hierarchy of evidence by Polit and Beck (2021) and analyzed based on research design, participants, measurement tools used, and key findings. Results: Six studies were included in the final analysis. The results of the review revealed that receiving an adverse prenatal diagnosis for the fetus often increases anxiety, stress, depression, and symptoms of post-traumatic distress in both parents. Emotional shock, grief, and feelings of uncertainty also arise. The parents' psychological well-being can be improved through quality communication, partner support, and shared decision-making. Discussion and conclusion: An adverse prenatal diagnosis presents a major challenge for expectant parents and requires a holistic approach addressing both partners. It is important to recognize psychological distress in a timely manner and provide clear information through appropriate communication and support. Midwifery care should place significant emphasis on fostering mutual support between partners and involving both parents in the decision-making process. In cases of severe psychological distress, it is advisable to involve other professionals in the process to ensure interdisciplinary care for the parents.

Keywords:diploma theses, midwifery, prenatal diagnosis, fetal anomaly, mental health, social support, midwifery care, partner relationship

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back