Namen prispevka je raziskati stališča, zaznave in samoučinkovitost učiteljev glede učencev s posebnimi učnimi potrebami v Sloveniji in na Kosovu ter ugotoviti podobnosti in razlike med obema izobraževalnima sistemoma v smislu praks inkluzije. Kvantitativni podatki so bili zbrani na vzorcu učiteljev, ki delajo v 1.–5. razredu osnovnih šol v Sloveniji (n = 258) in na Kosovu (n = 255). Podatki so bili zbrani s pomočjo lestvice o občutkih, stališčih in o pomislekih glede inkluzivnega izobraževanja (Sentiments, Attitudes and Concerns about Inclusive Education Scale) ter lestvice o učinkovitosti učiteljev za prakse inkluzije (Teacher Efficacy for Inclusive Practice Scale) ter analizirani s programom SPSS različice 21.0. Ugotovitve kažejo na višja povprečja vzorcev v Sloveniji in na Kosovu pri negativnih občutkih, stališčih in pomislekih glede inkluzivnega izobraževanja, statistično pomembne razlike pa so bile ugotovljene pri stališčih in drugih dejavnikih, kot so starost, spol ali izkušnje s poučevanjem učencev s posebnimi učnimi potrebami. Učitelji v Sloveniji in na Kosovu so dosegli višje rezultate pri samoučinkovitosti, ki je negativno povezana z občutki, s stališči in z zaznavami glede inkluzivnega izobraževanja, povezanost pa je statistično značilna.
|