Psihosocialne stiske predstavljajo pomemben izziv za študentke in študente na prehodu v odraslost. Izsledki te raziskave predstavljajo perspektive študentk o psihosocialnih stiskah in odzivu skupnosti nanje. Z uporabo na umetnosti temelječe raziskovalne metodologije (fotoglas) so študentke socialne pedagogike vizualno dokumentirale reprezentacije stiske v njihovem vsakdanjem življenju in odzive skupnosti nanje. Zbrane fotografije in pripovedi so bile kvalitativno analizirane s tematsko analizo z namenom prepoznavanja generativnih tem. Ugotovitve prikazujejo, kako študentke doživljajo in interpretirajo stiske, ter razkrivajo čustvene, socialne in strukturne dejavnike, ki vplivajo na njihovo dobro počutje. Raziskava kritično prepoznava pomen in tudi izzive neformalnih podpornih sistemov pri blaženju stisk. Za grajenje pristnega dialoga z mladimi mora socialna pedagogika vključevati koncepte pedagogike zatiranih in pedagogike osvoboditve, izvajati individualizacijo psiho-socialne stiske in zagovarjati kolektivne, na skupnosti temelječe rešitve. Tak pristop je še posebej pomemben v kontekstu družbenih kriz in naraščajoče negotovosti mladih na prehodu v odraslost. Raziskava poudarja potencial participativnih, na umetnosti temelječih raziskovalnih metod za grajenje dialoga, soustvarjanje znanja in za krepitev intersubjektivnosti, tudi znotraj visokošolskega izobraževanja. Z osredinjanjem na perspektivo študentk prispeva k poglobljenemu razumevanju njihovega dojemanja stiske in zagovarja odzive skupnosti, ki presegajo individualizirane rešitve.
|