Varnost je eden ključnih vidikov življenja, ki nam omogoča delovanje in ustvarjanje svojih osebnih narativov. Pojavlja se v različnih oblikah, kot so fizična, ekonomska ali politična varnost, pa tudi ontološka. Ontološka varnost – stabilen občutek identitete in sebe – se vzpostavlja skozi rutinizirana vedenja in občutek doma, ki nudita zaščito pred zunanjim svetom. Doktorska disertacija obravnava vprašanje oblikovanja ontološke varnosti v prostorih spomina v kontekstu pokonfliktnih družb. Osredotoča se na Bosno in Hercegovino (BiH), kjer so etnične delitve globoko zakoreninjene v družbenem, političnem, gospodarskem in
kulturnem življenju ter oblikujejo kolektivni spomin in identiteto. Nasprotno pa je nadetničnost pogosto sporna v etnično razdeljenih družbah, a kljub temu najde svoje mesto na določenih področjih življenja, kot so spominski prostori. Disertacija raziskuje, ali in kako lahko nadetnični spominski prostori (npr. Muzej vojnega otroštva - MVO) služijo kot materialna sidra ontološke varnosti posameznikom različnih konstitutivnih narodov (Bošnjaki, bosanski Hrvati
in bosanski Srbi ter ostali v BiH). Raziskava uporablja mešani metodološki pristop, ki združuje analizo primarnih in sekundarnih virov, kritično analizo diskurza (KAD) ter polstrukturirane poglobljene intervjuje. Analiza virov določa konceptualni in zgodovinski okvir. Polstrukturirani poglobljeni intervjuji z obiskovalci MVO treh konstitutivnih narodov in ostalih nudijo vpogled v posamezne izkušnje in zaznave MVO kot potencialnega vira ontološke varnosti. KAD 314 medijskih objav preučuje medijski diskurz o MVO v različnih etničnih medijskih okoljih. Ugotovitve razkrivajo, da MVO spodbuja okolje, v katerem lahko obiskovalci preoblikujejo svoje identitete in kjer MVO postane heterodoksni ontološki prostor – materialno sidro ontološke varnosti predvsem za eno identitetno skupino, medtem ko druge identitetne skupine cenijo njegovo funkcijo, vendar ga ne ponotranjijo kot vira ontološke varnosti ali doma.
|