Pozitronska emisijska tomografija (PET) je modaliteta slikanja v nuklearni medicini, ki omogoča slikanje fizioloških procesov v telesu pacienta. Ena izmed smeri razvoja detektorjev za PET je uporaba meritve časa preleta v rekonstrukcijah slik. Za izboljšavo časovne ločljivosti (CTR) je potrebna izboljšava vsakega dela detektorja. Z izboljšavo CTR se odprejo nove možnosti v izdelavi PET skenerjev, na primer odprta geometrija in ploščata geometrija detektorjev. Slednji bi lahko privedli do več prednosti pred konvencionalnimi cilindričnimi skenerji; glavno med njimi bi bilo znižanje cene naprave. Nova geometrija privede tudi do mnogih novih izzivov v uporabi in evalvaciji zmogljivosti skenerjev.
Optimizacija zasnove skenerjev je bila izvedena z Monte Carlo simulacijami. Različne konfiguracije skenerjev so bile primerjane z referenčnim skenerjem z uporabo več metrik za oceno kvalitete slike tako s standardnimi kot tudi novimi fantomi. Zaradi izzivov, ki jih predstavlja ta geometrija, predvsem napaka zaradi paralakse in nepopolne kotne pokritosti, so bili pri rekonstrukciji upoštevani dodatni popravki poleg študije različnih rekonstrukcijskih parametrov. Eksperimentalne meritve so bile opravljene z enim parom detektorskih elementov. Cilj meritev je bila karakterizacija scintilatorjev in fotodetektorjev ter ocena učinkov eksperimentalnih parametrov kot so napetost na fotodetektorju, mediji za optično sklopitev in oprema za zajem na izmerjeno časovno ločljivost.
|