To doktorsko delo raziskuje preplet med cikli in simetrijo v končnih grafih. Proučuje več množic ciklov, ki so invariantne za delovanje grupe avtomorfizmov (ožinski cikli, lica zemljevidov in konsistentni cikli), ter omejitve, ki jih ti cikli zahtevajo od grafa in njegove grupe avtomorfizmov.
Klasificiramo kubične vozliščno tranzitivne grafe ožine $7$, s čimer razširjamo obstoječe klasifikacije za ožine do vključno $6$, ki sta jih dokazala Potočnik in Vidali, ter Eiben, Šparl in Jajcay. Opazimo, da je vsak vozliščno tranzitiven zemljevid tipa $\{7,3\}$ rotacijski.
To opažanje motivira širše vprašanje: pod kakšnimi pogoji je vsaka vozliščno tranzitivna grupa avtomorfizmov zemljevida rotacijska? Podamo karakterizacijo: vsak zemljevid tipa $\{p,q\}$ ima lastnost, da je vsaka vozliščno tranzitivna grupa avtomorfizmov rotacijska, če in samo če je $q$ lih in je ${\rm gcd}(p,q!) = 1$.
Nato proučujemo konsistentne cikle v ločno tranzitivnih grafih. Cikel v grafu je $G$-konsistenten, če nek avtomorfizem v $G$ ciklično permutira njegova vozlišča za en korak. Podamo zadostne pogoje za obstoj $G$-konsistentnega sprehoda s trivialnim stabilizatorjem. Ti pogoji veljajo vedno, ko je lokalna grupa šibko $p$-subregularna, ali pa, ko ima graf stopnjo največ $4$. Pokažemo tudi, da lahko vsako vozliščno tranzitivno grupo avtomorfizmov $d$-valentnega grafa generiramo s stabilizatorjem katerega koli konsistentnega sprehoda in največ d drugimi avtomorfizmi.
Obravnavamo tudi različico Oberwolfachovega problema z zakonskimi pari. Razvijemo tehnike za spremembo rešitev problema ${\rm OP}$ v rešitve problema ${\rm OP}^+$. Uporabimo jih za popolno rešitev primera z dvema mizama: ${\rm OP}^+(\ell_1, \ell_2)$ ima rešitev natanko tedaj, ko je $\ell_1 + \ell_2$ sod in $(\ell_1, \ell_2)$ ni $(2, 2)$ ali $(3, 3)$.
Na koncu obravnavamo vprašanje iz teorije manipleksov za grafe simetrijskega tipa. Ali je mogoče vsak zemljevid dobiti kot kvocient nekega zemljevida z njegovo polno grupo avtomorfizmov?
|