Details

Vsakdanje prakse vključevanja otrok s socialno-čustvenimi težavami v okviru dodatne strokovne pomoči v vrtcu : magistrsko delo
ID Habbe, Špela (Author), ID Klemenčič Rozman, Mija Marija (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window, ID Mojškerc, Nataša (Comentor)

.pdfPDF - Presentation file, Download (1,44 MB)
MD5: 953544E2C04122B683A850204B180AB1

Abstract
Magistrsko delo obravnava načine podpore socialno-čustvenemu razvoju predšolskih otrok s posebnimi potrebami v okviru dodatne strokovne pomoči v vrtcu. Teoretsko sem se oprla na znanstveno literaturo, ki temelji na stališčih inkluzivne socialne pedagogike. Še posebej sem se osredotočila na koncept inkluzije, participacije, dialoga in socialno-čustvenega razvoja predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Poleg tega sem vključila pomen igre (Piaget, 1962, v Vaughn idr., 2003), koncepta območja bližnjega razvoja (Vygotsky, 1978; 1966, v Vygotsky, 2016), socialno modeliranje (Bandura, 1971) ter pomen izkustvenega učenja v naravnem okolju (Dewey, 1916; Pestalozzi, 1801, v Mendez Reyes in Gonzalez-Rivera, 2025). V empiričnem delu sem kvalitativno raziskovala vsakdanje prakse dela vzgojiteljic za zgodnjo obravnavo pri neposrednem delu v vrtcu s predšolskimi otroki s primanjkljajem na socialno-čustvenem področju. Osredotočala sem se predvsem na izbiro oblik in metod dela vzgojiteljic za zgodnjo obravnavo pri delu v in izven matične skupine ter prepoznavanju dejavnikov, ki so s tem povezani. V raziskavo sem vključila 6 vzgojiteljic za zgodnjo obravnavo, iz 6 različnih vrtcev treh slovenskih regij, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč v programu za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Podatke sem zbirala na način, da sem s strokovnimi delavkami izvedla polstrukturirane intervjuje. Strokovnim delavkam sem zagotovila anonimnost, vključenost v raziskavo pa je bila prostovoljna. Pridobljene podatke iz intervjujev sem prepisala in vsebinsko analizirala po postopku oblikovanja poskusne teorije. Rezultati kažejo, da strokovne delavke v matični skupini največkrat uporabijo obliko dela v paru ali manjši skupini, medtem ko pri delu izven skupine izbirajo oblike dela zelo različno in individualizirano glede na posameznega otroka. Metode dela, ki jih najpogosteje uporabijo, tako pri delu v matični skupini kot izven matične skupine, so verbalne metode, metoda igre in metoda modeliranja. Dejavniki, ki so povezani z izbiro metode, oblike in lokacije dela so raznoliki, kompleksni in medsebojno prepleteni. V splošnem se navezujejo na otroka (npr. potrebe otroka, izzivi otroka), okoliščine dela (npr. prisotnost motečih dejavnikov, avtentičnost učnih situacij), strokovnega delovanja izvajalke dodatne strokovne pomoči (npr. načrtovana aktivnost, cilj ure) in strokovne presoje drugih strokovnjakov (npr. vzgojiteljic predšolskih otrok, strokovnih delavcev v razvojnih ambulantah ). Ugotovitve raziskave prispevajo k vpogledu v nekatere vidike konkretnih delovnih praks vzgojiteljic za zgodnjo obravnavo pri dodatni strokovni pomoči otrokom s posebnimi potrebami in primanjkljaji na socialno-čustvenem področju ter osvetlijo številne dejavnike, ki so povezani s sprejemanjem strokovnih odločitev o načinih izvajanja pomoči. Te ugotovitve služijo kot dopolnitev obstoječi slovenski literaturi in znanju na tem področju. Hkrati pa spodbujajo k razvoju inkluzivno naravnanih strategij dela, ki nagovarjajo specifične potrebe otrok ter k razvoju konkretnih orodij, ki lahko strokovnim delavkam pomagajo pri obvladovanju izzivov, ki jih prinaša področje dela s predšolskimi otroki s primanjkljajem na socialno-čustvenem področju.

Language:Slovenian
Keywords:inkluzivna vzgoja in izobraževanje, otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, dodatna strokovna pomoč, predšolski otroci, socialno-čustvene težave
Work type:Master's thesis/paper
Typology:2.09 - Master's Thesis
Organization:PEF - Faculty of Education
Place of publishing:Ljubljana
Publisher:Š. Habbe
Year:2026
Number of pages:84 str.
PID:20.500.12556/RUL-188899 This link opens in a new window
UDC:376-053.2(043.2)
COBISS.SI-ID:293419779 This link opens in a new window
Publication date in RUL:30.09.2026
Views:131
Downloads:55
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Everyday practices for including preschool children with social-emotional difficulties in additional professional assistance
Abstract:
In this master’s thesis I examined approaches of early intervention teachers to supporting the social-emotional development of preschool children with special needs. The theoretical framework of the study was based in the principles of inclusive social pedagogy. Special attention was given to the concepts of inclusion, participation, dialogue, and the social-emotional development of preschool children with special needs. In addition, the study incorporated understanding of the importance of play (Piaget, 1962, in Vaughn idr., 2003), concept of the zone of proximal development (Vygotsky, 1978; 1966, in Vygotsky, 2016), concept of social modeling (Bandura, 1971), and the importance of learning through experiences in natural environments (Dewey, 1916; Pestalozzi, 1801, in Mendez Reyes in Gonzalez-Rivera, 2025). In the empirical part of the study, I qualitatively explored the everyday practices of early intervention teachers working with preschool children who have social-emotional difficulties. The research focused primarily on the selection of forms and methods of work used by early intervention teachers within and outside the child’s regular group, as well as on identifying the factors associated with these decisions. The study included six early intervention teachers from six different kindergartens across three Slovenian regions, all of whom provide additional professional support within the programme for preschool children with adapted programme and additional professional support. The research was conducted through semi-structured interviews with the early intervention teachers. Participation was anonymous and voluntary. Results indicate that early intervention teachers most frequently used form of work within the child’s regular group is in pair or small-group work, whereas outside the child’s regular group they select forms of work in a highly individualized manner according to the needs of each child. The most commonly used methods of work, both within and outside the child’s regular group, are verbal methods, play-based methods, and modeling. Factors associated with the choice of methods, forms, and location of work are diverse, complex, and interconnected. In general, they relate to the child (e.g., the child’s needs and challenges), working environment (e.g., the presence of distracting factors, authentic learning experiences), the professional practice of the early intervention teachers (e.g., planned activities, goals of the lesson), and the professional judgments of other professionals (e.g., preschool teachers and healthcare professionals). Findings contribute to a deeper understanding of certain aspects of the practical work of early intervention teachers providing additional professional support to preschool children with social-emotional difficulties, while also shedding light on the numerous factors involved in professional decision-making regarding the way support is delivered. This study thus complements existing Slovenian literature and knowledge in this field. It also encourages the development of inclusive strategies that address children’s specific needs, as well as the development of practical tools that can support professionals in managing the challenges associated with working with preschool children who have social-emotional difficulties.

Keywords:inclusion, additional professional support, preschool children, social-emotional difficulties

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back