Razprava analizira transformacijo tradicionalnih lutkovnih likov v srednjeevropskem kulturnem prostoru s poudarkom na slovenskem kontekstu. V ospredje postavlja njihove ideološke, estetske in družbene implikacije ter zavrača linearni model kulturnega razvoja. Namesto tega kot ključen premik identificira razgradnjo karnevalskega načela, zaznamovanega z grotesknostjo, ambivalentnostjo in subverzivnostjo. S primerjalno analizo češkega Kašpárka in slovenskih likov (Gašperček, Jurček, Pavliha) pokaže, kako so ideološki pritiski in prekinitev zgodovinske kontinuitete prispevali k infantilizaciji ter nevtralizaciji njihovega kritičnega potenciala. Lutkovni liki so obravnavani kot kulturni arhetipi, ki posredujejo kolektivni spomin, identitetne formacije in oblike odpora. Razprava sklene, da tradicije ni mogoče substituirati s formalnimi konstrukti ter da estetska domestikacija odraža globlje družbene transformacije.
|