Digitalne platforme so postale ključni prostori oblikovanja kulturnega spomina. Članek zagovarja tezo, da politična moč digitalnega spomina izhaja iz aktivacije zgodovinsko ritualiziranih semio-somatskih mnemoničnih oblik znotraj platformnih infrastruktur vidnosti. Opira se na študije spomina, teorijo multimodalnosti in študije platformnih zmožnosti delovanja ter te procese konceptualizira skozi pojem semio-somatskega spomina. Pri tem poudarja, kako takšne mnemonične oblike vztrajajo in pridobivajo politični učinek s sedimentacijo telesnih praks, senzoričnih modalnosti in semiotičnih struktur. V sodobnih razmerah se mnemonična avtoriteta premika od razmeroma centraliziranega institucionalnega nadzora nad pomenom k hibridnim, platformno posredovanim procesom vidnosti, kroženja, sodelovanja in afektivne resonance. Argument je razvit skozi obravnavo današnjega kroženja slogana »Smrt fašizmu, svoboda narodu« na omrežjih X in Facebook. Slogan, ki izvira iz jugoslovanskega partizanskega odpora med drugo svetovno vojno, je prvotno deloval kot konfrontacijski in mobilizacijski performativni akt. V povojni socialistični Jugoslaviji je bil institucionaliziran in ritualiziran ter je postal del državnih slovesnosti in izobraževalnih praks, pri čemer se je njegova antagonistična moč delno zmanjšala, hkrati pa se je ponotranjil skozi ponavljajoče se telesno uprizarjanje. V postsocialistični in digitalni dobi ta semio-somatska mnemonična moč omogoča njegovo ponovno aktivacijo in resignifikacijo v novih političnih kontekstih. Primer kaže, kako semio-somatske mnemonične oblike preživijo različne politične režime in medijska okolja ter v sodobnih političnih bojih delujejo kot aktivne politične intervencije znotraj agonističnih javnih sfer. To preoblikovanje lahko razumemo kot memorifikacijo: pospešeno aktivacijo in ponovno kroženje zgodovinsko sedimentiranih mnemoničnih oblik v algoritmično strukturiranih okoljih.
|
