Magistrsko delo obravnava zastopanost hispanoameriških različic pri poučevanju španščine
kot tujega jezika. Španščina je jezik z veliko jezikovno raznolikostjo, saj obsega številne
različice, ki odražajo različna zgodovinska, družbena in kulturna okolja. Kljub temu
poučevanje španščine kot tujega jezika tradicionalno temelji predvsem na iberski različici.
Namen raziskave je ugotoviti, v kolikšni meri učbeniki odražajo raznolikost špansko
govorečega sveta ter kako različne različice španščine dojemajo dijaki, študenti in učitelji v
Sloveniji.
Namen raziskave je analizirati zastopanost hispanoameriških različic v treh učbenikih za
poučevanje španščine kot tujega jezika (Gente Joven 1, Intercambio 1 in Aula Internacional
Plus 1) ter ugotovitve primerjati z mnenji in poznavanjem različnih različic španščine med
dijaki, študenti in učitelji španščine v Sloveniji. V ta namen je bila izvedena analiza
učbenikov ter dva vprašalnika, namenjena dijakom in študentom ter učiteljem španščine.
Rezultati kažejo, da učbenik Intercambio 1 ponuja bolj uravnoteženo predstavitev
hispanoameriških različic, medtem ko Gente Joven 1 in Aula Internacional Plus 1 še vedno
dajeta prednost iberski različici španščine. Poleg tega tako dijaki, študenti kot učitelji
podpirajo večjo vključitev jezikovne raznolikosti v poučevanje. Učitelji izkazujejo dobro
poznavanje hispanoameriških regionalizmov, medtem ko je znanje dijakov in študentov manj
enotno.
Raziskava kaže na neskladje med sodobnimi priporočili za vključevanje različnih različic
španščine v poučevanje in njihovo dejansko zastopanostjo v analiziranih učbenikih.
Ugotovitve poudarjajo potrebo po bolj uravnoteženi vključitvi različnih različic španščine v
poučevanje španščine kot tujega jezika.
|