Sodobna družba se hitro stara, kar povečuje potrebo po tem, da bi starejši odrasli čim dlje bivali v domačem okolju in ohranili samostojnost v lastnem domu. Kljub hitremu razvoju pametnih tehnologij za samostojno bivanje doma (STILH), ki podpirajo to potrebo, njihova uporaba ni razširjena, tudi zaradi nizke stopnje zavedanja. Čeprav je zavedanje prva stopnja v posameznikovem odločanju in pomemben dejavnik prisvojitve tehnologij, ostaja premalo raziskano, zlasti v smislu dejavnikov, ki nanj vplivajo. Za zapolnitev te vrzeli disertacija podaja teoretično razčlenitev in empirični preizkus dejavnikov zavedanja o STILH z razvojem konceptualnega modela, ki vključuje spoznanja iz teorij vedenja potrošnikov, procesiranja informacij in prisvojitve tehnologij. Model temelji na 13 hipotezah, ki predvidevajo, da so neposredni dejavniki zavedanja izpostavljenost informacijam, strokovnost vira, skladnost vira s prejemnikom informacij ter inovativnost. Hkrati model predlaga, da strokovnost vira, skladnost vira s prejemnikom informacij in inovativnost vplivajo na izpostavljenost, medtem ko na samo inovativnost vplivajo iskanje novosti, podporna subjektivna norma in samoučinkovitost pri uporabi digitalnih tehnologij. Slednje tri spremenljivke predstavljajo tudi dejavnike, ki povečujejo izpostavljenost informacijam o STILH, kar posredno vodi v višjo stopnjo zavedanja. Model je bil empirično preverjen z metodo strukturnih enačb na anketnih podatkih, zbranih v juniju 2024 na vzorcu 1.200 uporabnikov interneta v Sloveniji, starejših od 55 let. Rezultati so potrdili veljavnost 11 od 13 hipotez. Inovativnost se je izkazala za najmočnejši neposredni dejavnik zavedanja o STILH, sledila ji je izpostavljenost informacijam. Strokovnost vira in skladnost vira s prejemnikom informacij prav tako neposredno vplivata na zavedanje, čeprav sta njuna učinka razmeroma šibkejša. Ugotovitve kažejo, da bi morali ukrepi za povečanje zavedanja o STILH krepiti zavedanje prek izpostavljenosti kakovostnim informacijam. Z usmerjanjem na starejše odrasle, ki so bolj dovzetni za inovacije, bi lahko intervencije dosegle tudi tiste starejše odrasle, ki so manj naklonjeni novim tehnologijam, s čimer bi dosegli bolj množično uporabo STILH, kar bi starejšim odraslim omogočilo višjo kakovost življenja in staranje doma.
|