Za varno in zanesljivo načrtovanje rešitev za odlaganje jedrskih odpadkov je natančna karakterizacija izgorelega jedrskega goriva izrednega pomena. Eden izmed pomembnejših parametrov v tem kontekstu je zakasnela toplota, ta pa je v večini primerov določena le zgolj preko zgorevalnih preračunov. V tem delu validiramo dvodimenzionalen pristop k modeliranju gorivnih elementov z Monte Carlo programom Serpent na primeru 173 gorivnih elementov, katerih zakasnela toplota je bila izmerjena v sklopu Švedskega centralnega prehodnega skladišča za izgorelo jedrsko gorivo (CLAB). Pri preračunu s knjižnico jedrskih podatkov ENDF/B-VIII.1 opazimo povprečno razmerje med izračunano in izmerjeno (C/E) zakasnelo toploto 0.994(26), ter 0.999(27) pri izračunih s knjižnico ENDF/B-VII.1. Kar v povprečju nakazuje na odlično ujemanje med meritvijo in izračunom, kljub poenostavljeni modelski geometriji. Na koncu določimo še prispevek k meritvi zakasnele toplote, zaradi pobega fotonov iz merilnega kalorimetra in ga primerjamo z vrednostmi iz literature. V ta namen najprej karakteriziramo spekter fotonov za vse izračunane primere z uporabo jedrskih podatkov ter z preračunom transporta elektronov v programskem paketu MCNP. Nato pa z preračunom transporta fotonov iz geometrije kalorimetra določimo prispevek k celotni izmerjeni zakasneli toploti. Primerjava pobegle moči fotonov nakazuje na sistematsko podcenitev tega prispevka tudi do največ 20 %. Vendar pa primerjava med izračunano in izmerjeno zakasnelo toploto, z uporabo menjenega popravka, malce izboljša globalno vrednost C/E in sicer v primeru ENDF/B-VIII-1 knjižnice iz 0.994(26) na 0.996(26).
|